Page 37 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 37
kako pomembno je učiteljem znanje jezikov?
meti samo kot izolirane poti, na kateri imamo pred očmi izključno jezikov-
ne cilje oz. razvijanje vseh jezikovnih spretnosti. Povezljivost učenja jezikov
je takoj očitna, ko jo primerjamo z usvajanjem jezikov v različnih konte-
kstih (kot J1, J2 itd.). V procesu usvajanja jezikov je namreč povezanost s
tako imenovanimi nejezikovnimi področji neobhodna in smiselno uteme-
ljena, saj izhaja iz same narave jezikovne rabe. Tako razumevanje učenja
jezikov postavlja vprašanje ne samo stališč učiteljev jezikov, ampak vseh,
ki so vključeni v učni proces; učiteljev nejezikovnih predmetov, svetovalne
službe in tudi vodstva šol, kar želimo v prispevku vsaj deloma tematizirati.
Prispevek obravnava mnenja in stališča učiteljev, kar zadeva pomemb-
nost znanja jezikov. V teoretičnem delu predstavljamo izhodišča za raziska-
vo in sklope anketnih vprašanj, v empiričnem delu pa predstavljamo kvan-
titativno in kvalitativno analizo anketnega vprašalnika, izvedenega med
učitelji v Sloveniji v sklopu projekta Jeziki štejejo. Z raziskavo smo hoteli
konkretno odgovoriti na vprašanje, kako pomembno je učiteljem v Slove-
niji znanje jezika ter ali so ponotranjili cilje ne samo učenja in poučevanja
tako prvega kot tujega ali drugega jezika, ampak tudi, v koliki meri so po-
notranjili lastno rabo tujega/ drugega jezika in s tem povezano dojemanje
kulturne raznolikosti.
2. Utemeljitev izhodišč raziskave
Osnova izhodišč za vprašanja, ki so bila v okviru projekta Jeziki štejejo
pripravljena za vprašalnik, izhaja iz navedbe osnutka Resolucije o nacio-
nalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023, prevzete v tretjo Reso-
lucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 (v nadalje-
vanju Resolucija):
Za jezikovno izobraževanje je bistvena razširitev razumevanja vloge
učiteljev in učiteljic slovenščine, drugih jezikov in tudi nejezikovnih pred-
metov. Vsi učitelji in učiteljice so namreč tudi učitelji oziroma učiteljice je-
zika, bralne pismenosti in bralne kulture; ne posredujejo le jezikovnega,
ampak tudi kulturnocivilizacijska in medkulturnostna znanja ter so tako
vezni člen med različnimi jeziki, kulturami in identitetami. (ReNPJP21–25,
2021, str. 12).
Prepletanje področij s skupnim imenovalcem, ki mu na kratko lah-
ko rečemo jeziki, je gotovo eden od pričakovanih ciljev v šolskem prosto-
ru in tudi širše, kar se odraža tudi na raziskovalnem polju. Raziskave o sta-
liščih učiteljev, o njihovih prepričanjih, kar zadeva učenje in poučevanje
tujih jezikov, so se v slovenskem prostoru začele pojavljati predvsem v 90ih
37
meti samo kot izolirane poti, na kateri imamo pred očmi izključno jezikov-
ne cilje oz. razvijanje vseh jezikovnih spretnosti. Povezljivost učenja jezikov
je takoj očitna, ko jo primerjamo z usvajanjem jezikov v različnih konte-
kstih (kot J1, J2 itd.). V procesu usvajanja jezikov je namreč povezanost s
tako imenovanimi nejezikovnimi področji neobhodna in smiselno uteme-
ljena, saj izhaja iz same narave jezikovne rabe. Tako razumevanje učenja
jezikov postavlja vprašanje ne samo stališč učiteljev jezikov, ampak vseh,
ki so vključeni v učni proces; učiteljev nejezikovnih predmetov, svetovalne
službe in tudi vodstva šol, kar želimo v prispevku vsaj deloma tematizirati.
Prispevek obravnava mnenja in stališča učiteljev, kar zadeva pomemb-
nost znanja jezikov. V teoretičnem delu predstavljamo izhodišča za raziska-
vo in sklope anketnih vprašanj, v empiričnem delu pa predstavljamo kvan-
titativno in kvalitativno analizo anketnega vprašalnika, izvedenega med
učitelji v Sloveniji v sklopu projekta Jeziki štejejo. Z raziskavo smo hoteli
konkretno odgovoriti na vprašanje, kako pomembno je učiteljem v Slove-
niji znanje jezika ter ali so ponotranjili cilje ne samo učenja in poučevanja
tako prvega kot tujega ali drugega jezika, ampak tudi, v koliki meri so po-
notranjili lastno rabo tujega/ drugega jezika in s tem povezano dojemanje
kulturne raznolikosti.
2. Utemeljitev izhodišč raziskave
Osnova izhodišč za vprašanja, ki so bila v okviru projekta Jeziki štejejo
pripravljena za vprašalnik, izhaja iz navedbe osnutka Resolucije o nacio-
nalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023, prevzete v tretjo Reso-
lucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 (v nadalje-
vanju Resolucija):
Za jezikovno izobraževanje je bistvena razširitev razumevanja vloge
učiteljev in učiteljic slovenščine, drugih jezikov in tudi nejezikovnih pred-
metov. Vsi učitelji in učiteljice so namreč tudi učitelji oziroma učiteljice je-
zika, bralne pismenosti in bralne kulture; ne posredujejo le jezikovnega,
ampak tudi kulturnocivilizacijska in medkulturnostna znanja ter so tako
vezni člen med različnimi jeziki, kulturami in identitetami. (ReNPJP21–25,
2021, str. 12).
Prepletanje področij s skupnim imenovalcem, ki mu na kratko lah-
ko rečemo jeziki, je gotovo eden od pričakovanih ciljev v šolskem prosto-
ru in tudi širše, kar se odraža tudi na raziskovalnem polju. Raziskave o sta-
liščih učiteljev, o njihovih prepričanjih, kar zadeva učenje in poučevanje
tujih jezikov, so se v slovenskem prostoru začele pojavljati predvsem v 90ih
37
