Page 25 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 25
jezikovna raznolikost s perspektive tretješolcev

nas je zanimalo, katere jezike otroci prepoznavajo kot tuje, pri pilotiranju
vprašalnika pa se je tudi izkazalo, da je to izraz, ki ga učenci najbolje ra-
zumejo, medtem ko so drugi izrazi (npr. drugi jeziki) otroke begali. Kot je
razvidno iz Tabele 1, sta bila najpogosteje izbrana angleščina (82,0 % vpra-
šanih) in hrvaščina (61,4 % vprašanih), sledijo pa jima nemščina (28,8 %),
italijanščina (24,2 %), bosanščina (23,5 %), srbščina (18,9 %), francoščina
(14,4 %) in albanščina (4,2 %). Poleg tega je 39,2 % vprašanih napisalo, da
znajo še dodatne jezike, najpogosteje so navedli špansko (20 vprašanih),
madžarsko (20 vprašanih), turško (8), rusko (7), makedonsko (6), japonsko
(5), kitajsko (4), po dva sta napisala črnogorsko in slovaško, po eden pa še
tajsko, ukrajinsko, švedsko, indijsko in nizozemsko.

Med odgovori, ki so jih zapisali otroci, so bili tudi malo angleško in
malo nemško, malo angleško in malo slovaško, malo angleško in zelo malo
francosko, malo italijanščine in angleščine, malo čisto malo albansko, rusko,
malo angleško, ukrajinsko, malo špansko, malo angleško (8x) in malo rus-
ko in kitajsko.
Tabela 2: Kje se tretješolci srečujejo s tujimi jeziki?

Zanimalo nas je tudi, kje vprašani vidijo oz. slišijo tuje jezike. Pri tem
vprašanju so učenci izbirali med ponujenimi odgovori. Kot je razvidno iz

25
   20   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30