Page 26 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 26
ele 2, se največ vprašanih s tujimi jeziki srečuje, ko potujejo (89,0 %),
ko gledajo televizijo (86,9 %) in na internetu (83,1 %), prav tako pa je veliko
takšnih, ki tuje jezike slišijo oz. vidijo med igranjem igric (74,8 %), doma
(59,0 %) in s sorodniki (59,0 %).
Ugotavljali smo tudi, ali pri vprašanju, kje vidijo ali slišijo tuje jezike,
obstajajo morebitne razlike med spoloma. Spearmanov koeficient korela-
cije nakazuje, da obstajajo šibke statistično pomembne povezave med spo-
lom vprašanih in srečevanjem s tujimi jeziki med igranjem jiegzriikci(mrs=ed0,p12o1-,
p=0,012) ter med spolom vprašanih in srečevanjem s tujimi
tjiomvai njejezmiki(rssr=e-č0u,j1e238,0p,8=%0,0v1s1e).hIfzaknatzoavloinse6j9e,,4d%a se med igranjem igric s tu-
vseh deklet, medtem ko se
med potovanji z jeziki srečuje 92,8 % vseh deklet in 85,1 % vseh fantov, kar
kaže na to, da se več fantov z jeziki bolj srečuje med igranjem igric, več de-
klet pa med potovanji.
Kvalitativni del
Pri vprašanju odprtega tipa smo anketirance povprašali, ali poznajo kakš-
no zanimivo besedo v tujem jeziku. Analiza odgovorov pokaže, da je velika
večina vprašanih (397) podala odgovor tako, da so navedli eno ali več be-
sed v tujem jeziku v obliki tuje besede, 53 vprašanih jih na vprašanje ni od-
govorilo, 20 jih je navedlo, da ne poznajo nobene zanimive besede v tujem
jeziku, eden je navedel, da še ne, eden pa ja, ampak jih ne znam napisati.
Največ navedenih besed je angleških, sledijo nemške, španske in hrvaške,
prepoznati pa je moč tudi druge jezike, predvsem italijanščino, madžaršči-
no, francoščino, kitajščino in ruščino, medtem ko je nekaj primerov besed
tudi iz drugih jezikov, kot so makedonščina, tajščina, arabščina ipd. Njih-
ovi odgovori se le delno prekrivajo z rezultati iz preglednice 1, iz česar lah-
ko sklepamo, da učenci pri navajanju besed pomislili tudi na jezike, za ka-
tere menijo, da jih ne znajo.
Med navedenimi besedami izstopajo pozdravi v vseh jezikih (hello,
Guten tag, aloha, bonjour, buenos dias, koničiva, salajmalejkum), imena ži-
vali, zlasti v angleščini (cat, dog, monkey, elephant, hedgehog, horse ipd.) in
izražanje zahvale (thank you, Danke, gracias, grazie).
Iz odgovorov anketiranih tretješolcev je moč sklepati, da zanimive be-
sede v tujem jeziku pogosto povezujejo z nečim, kaj jim je v življenju po-
membno, npr. priljubljeno glasbeno skupino (dobiljoza koletiv) ali igrico
(minecraft), ki jih prav tako prepoznajo kot tuje besede. Številni primeri pa
kažejo, da vprašani tuje besede povezujejo z določeno situacijo oziroma iz-
26
ko gledajo televizijo (86,9 %) in na internetu (83,1 %), prav tako pa je veliko
takšnih, ki tuje jezike slišijo oz. vidijo med igranjem igric (74,8 %), doma
(59,0 %) in s sorodniki (59,0 %).
Ugotavljali smo tudi, ali pri vprašanju, kje vidijo ali slišijo tuje jezike,
obstajajo morebitne razlike med spoloma. Spearmanov koeficient korela-
cije nakazuje, da obstajajo šibke statistično pomembne povezave med spo-
lom vprašanih in srečevanjem s tujimi jeziki med igranjem jiegzriikci(mrs=ed0,p12o1-,
p=0,012) ter med spolom vprašanih in srečevanjem s tujimi
tjiomvai njejezmiki(rssr=e-č0u,j1e238,0p,8=%0,0v1s1e).hIfzaknatzoavloinse6j9e,,4d%a se med igranjem igric s tu-
vseh deklet, medtem ko se
med potovanji z jeziki srečuje 92,8 % vseh deklet in 85,1 % vseh fantov, kar
kaže na to, da se več fantov z jeziki bolj srečuje med igranjem igric, več de-
klet pa med potovanji.
Kvalitativni del
Pri vprašanju odprtega tipa smo anketirance povprašali, ali poznajo kakš-
no zanimivo besedo v tujem jeziku. Analiza odgovorov pokaže, da je velika
večina vprašanih (397) podala odgovor tako, da so navedli eno ali več be-
sed v tujem jeziku v obliki tuje besede, 53 vprašanih jih na vprašanje ni od-
govorilo, 20 jih je navedlo, da ne poznajo nobene zanimive besede v tujem
jeziku, eden je navedel, da še ne, eden pa ja, ampak jih ne znam napisati.
Največ navedenih besed je angleških, sledijo nemške, španske in hrvaške,
prepoznati pa je moč tudi druge jezike, predvsem italijanščino, madžaršči-
no, francoščino, kitajščino in ruščino, medtem ko je nekaj primerov besed
tudi iz drugih jezikov, kot so makedonščina, tajščina, arabščina ipd. Njih-
ovi odgovori se le delno prekrivajo z rezultati iz preglednice 1, iz česar lah-
ko sklepamo, da učenci pri navajanju besed pomislili tudi na jezike, za ka-
tere menijo, da jih ne znajo.
Med navedenimi besedami izstopajo pozdravi v vseh jezikih (hello,
Guten tag, aloha, bonjour, buenos dias, koničiva, salajmalejkum), imena ži-
vali, zlasti v angleščini (cat, dog, monkey, elephant, hedgehog, horse ipd.) in
izražanje zahvale (thank you, Danke, gracias, grazie).
Iz odgovorov anketiranih tretješolcev je moč sklepati, da zanimive be-
sede v tujem jeziku pogosto povezujejo z nečim, kaj jim je v življenju po-
membno, npr. priljubljeno glasbeno skupino (dobiljoza koletiv) ali igrico
(minecraft), ki jih prav tako prepoznajo kot tuje besede. Številni primeri pa
kažejo, da vprašani tuje besede povezujejo z določeno situacijo oziroma iz-
26
