Page 28 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 28
Tudi sicer nekaj tretješolcev pri vprašanju, ali poznajo kakšno zanimi-
vo besedo v tujem jeziku, ni navedlo besede ali besedno zveze, temveč fra-
zo, vprašanje oziroma komunikacijski vzorec, na primer:

Hallo, wie geht es?
como teljamas
šta radiš
hey hau are you
tace di camomomila

Nekaj vprašanih je v odgovoru dodalo tudi jezik ali pojasnilo, kaj be-
seda pomeni, npr.:

svada bi haa: tajščina dober dan
francosko sendviš pomeni sendvič
makedonščina, jok,
come e stas špansko kako se počutiš
muci (krava) po madžarsko
po francosko pomeni wi wi ja

Zanimiv je tudi primer odgovora kazen (izgovorjava za cousin), kjer
anketirani izpostavlja podobnost med izgovorjavo angleške besede in slo-
vensko besedo z drugim pomenom.

5. Razprava in zaključek
Rezultati kvantitativnega dela raziskave kažejo, da med jeziki, za katere so
vprašani navedli, da jih znajo, v veliki meri izstopata angleščina in hrva-
ščina. Za angleščino, ki jo je pri tem vprašanju izbralo prek 80% vprašanih,
je podatek pričakovan, saj gre za prvi tuji jezik, ki se ga v obliki obveznega
predmeta uči največ učencev v Sloveniji. Ravno zato pa je morda nekoliko
presenetljivo število vprašanih, ki so izbrali hrvaščino (prek 60 %), ki se je
tretješolci v šoli ne učijo, se pa z njo srečujejo tako v družinskem okolju kot
v drugih situacijah, npr. na počitnicah. Iz tega podatka lahko sklepamo, da
je izpostavljenost tujim jezikom precejšnja tudi izven šolskega okolja.

Poleg tega je iz odgovorov v kvantitativnem delu razvidno, da se ne-
kateri otroci zavedajo tudi tega, da je raven znanja tujega jezika lahko raz-

28
   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33