Page 21 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 21
jezikovna raznolikost s perspektive tretješolcev
jučno z učenčevimi maternimi jeziki, manjšinskimi jeziki, znakovnim je-
zikom idr. Pri poskusu prevoda francoskega oz. angleškega izraza v sloven-
ščino, bi lahko dodali, da ne gre zgolj za prebujanje jezikov2, temveč za to,
da učenci prek ozaveščanja o jezikovni raznolikosti »sprevidijo« vlogo raz-
ličnih jezikov v svojem življenju in družbi, v kateri živijo. Ob tem Darquen-
nes (2017, str. 6) navaja, da gre pri pristopu jezikovnega prebujenja predv-
sem za inkluzivni pristop, pri katerem cilj učenja ni jezik, temveč zavedanje
o raznolikosti kot taki, kar je še posebej poudarjeno tudi v ROPP-u (Can-
delier idr., 2017, str. 15):
Pristop obravnava jezik izobraževanja in vsak drug jezik v proce-
su učenja. Vendar pa ni omejen na „naučene“ jezike in vključuje
vse vrste jezikovnih različic – iz njihovih domov, okolja in celot-
nega sveta, brez kakršnegakoli izključevanja. Zaradi velikega šte-
vila jezikov, ki jih obravnavajo učenci (pogosto več deset jezikov),
se lahko zdi jezikovno prebujanje najbolj »skrajna« oblika plura-
lističnega pristopa.
V Sloveniji smo bili priča diseminaciji pristopa »evlang« v obliki pro-
jekta Ja-Ling Comenius – Janua Linguarum - Vrata v jezike, v katerega so
bile vključene tudi številne druge evropske države (Fidler, 2004, 2006). Os-
novni cilj projekta, v okviru katerega so udeleženi učitelji razvili številna
raznojezična gradiva, je bil ozavestiti učence prvega in drugega triletja os-
novne šole o pomenu večjezičnosti in medkulturnosti.
3. Ugotavljanje zaznavanja jezikovne raznolikosti pri otrocih
Raziskave jezikovnega zavedanja in stališč do jezika/ov se v začetku niso
posvečale starostni skupini otrok. Veljalo je prepričanje, da se človekova
občutljivost za družbene aspekte jezika razvije relativno pozno, šele proti
koncu najstništva (Labov, 1966), vendar so kasnejše študije pokazale, da že
otroci na predšolski stopnji (3-4 letniki) razlikujejo med maternim in tu-
jim jezikom, pri petih letih prepoznajo različice istega jezika (Mercer, 1975;
Rosenthal, 1977), po šestem letu pa so sposobni ločevati med različnimi tu-
jimi jeziki (Mercer, 1975). Te ugotovitve so pomembne, saj velja, da je spo-
sobnost razločevanja med jeziki ali jezikovnimi različicami predpogoj za
2 Angleški izraz “awakening to languages” je v slovenskem prevodu Referenčnega
okvira za pluralistične pristope k jezikom in kulturam (Candelier, 2017) preveden
kot “jezikovno prebujanje”, medtem ko pri Svetina idr. (2016) najdemo dobesedni
prevod “prebujenje k jezikom”.
21
jučno z učenčevimi maternimi jeziki, manjšinskimi jeziki, znakovnim je-
zikom idr. Pri poskusu prevoda francoskega oz. angleškega izraza v sloven-
ščino, bi lahko dodali, da ne gre zgolj za prebujanje jezikov2, temveč za to,
da učenci prek ozaveščanja o jezikovni raznolikosti »sprevidijo« vlogo raz-
ličnih jezikov v svojem življenju in družbi, v kateri živijo. Ob tem Darquen-
nes (2017, str. 6) navaja, da gre pri pristopu jezikovnega prebujenja predv-
sem za inkluzivni pristop, pri katerem cilj učenja ni jezik, temveč zavedanje
o raznolikosti kot taki, kar je še posebej poudarjeno tudi v ROPP-u (Can-
delier idr., 2017, str. 15):
Pristop obravnava jezik izobraževanja in vsak drug jezik v proce-
su učenja. Vendar pa ni omejen na „naučene“ jezike in vključuje
vse vrste jezikovnih različic – iz njihovih domov, okolja in celot-
nega sveta, brez kakršnegakoli izključevanja. Zaradi velikega šte-
vila jezikov, ki jih obravnavajo učenci (pogosto več deset jezikov),
se lahko zdi jezikovno prebujanje najbolj »skrajna« oblika plura-
lističnega pristopa.
V Sloveniji smo bili priča diseminaciji pristopa »evlang« v obliki pro-
jekta Ja-Ling Comenius – Janua Linguarum - Vrata v jezike, v katerega so
bile vključene tudi številne druge evropske države (Fidler, 2004, 2006). Os-
novni cilj projekta, v okviru katerega so udeleženi učitelji razvili številna
raznojezična gradiva, je bil ozavestiti učence prvega in drugega triletja os-
novne šole o pomenu večjezičnosti in medkulturnosti.
3. Ugotavljanje zaznavanja jezikovne raznolikosti pri otrocih
Raziskave jezikovnega zavedanja in stališč do jezika/ov se v začetku niso
posvečale starostni skupini otrok. Veljalo je prepričanje, da se človekova
občutljivost za družbene aspekte jezika razvije relativno pozno, šele proti
koncu najstništva (Labov, 1966), vendar so kasnejše študije pokazale, da že
otroci na predšolski stopnji (3-4 letniki) razlikujejo med maternim in tu-
jim jezikom, pri petih letih prepoznajo različice istega jezika (Mercer, 1975;
Rosenthal, 1977), po šestem letu pa so sposobni ločevati med različnimi tu-
jimi jeziki (Mercer, 1975). Te ugotovitve so pomembne, saj velja, da je spo-
sobnost razločevanja med jeziki ali jezikovnimi različicami predpogoj za
2 Angleški izraz “awakening to languages” je v slovenskem prevodu Referenčnega
okvira za pluralistične pristope k jezikom in kulturam (Candelier, 2017) preveden
kot “jezikovno prebujanje”, medtem ko pri Svetina idr. (2016) najdemo dobesedni
prevod “prebujenje k jezikom”.
21
