Page 23 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 23
jezikovna raznolikost s perspektive tretješolcev
in Pinter 2012, str. 284). Pri tem je potrebno upoštevati določene specifike
te starostne skupine, saj se v smislu kognitivnega razvoja, sporazumeval-
ne in socialne zmožnosti ipd. razlikujejo od ostale populacije, kar zahte-
va specifičen raziskovalni pristop. Posebno pozornost je potrebno name-
niti tako oblikovanju ankete in samih vprašanj ali trditev kot tudi izvedbi
anketiranja (Bratož idr., 2019). Eden od ključnih dejavnikov, ki ga moramo
pri tem upoštevati, je otrokov kognitivni razvoj (Bell, 2007; Borgers, De Le-
euw in Hox, 2000), predvsem zmožnost abstraktnega mišljenja, razume-
vanje pojmov in logičnih zaporedij ter jezikovni spomin. V vprašalnikih
in drugih raziskovalnih inštrumentih za to starostno skupino se moramo
izogibati nejasnim in dvoumnim formulacijam, nikalnim in zloženim po-
vedim, zahtevnim izrazom in pojmom, uporabljati pa kratke in preproste
povedi, vprašanja z manj možnimi odgovori ali izbiro da/ne (Bell, 2007; De
Leeuw, 2011), kar smo upoštevali tudi pri oblikovanju naše ankete. Ker smo
se pri pričujoči raziskavi odločili za možnost spletnega anketiranja, bi do-
datno težavo lahko predstavljalo rokovanje otrok z računalnikom, vendar
raziskave ugotavljajo (Bratož, 2018; Read in Fine, 2005), da so učenci na tej
starostni stopnji že razmeroma spretni uporabniki tehnologije, kar omogo-
ča učinkovito spletno anketiranje tudi mlajših respondentov.
4. Raziskava
V okviru projekta »Jeziki štejejo« smo ugotavljali stališča učencev do raz-
ličnih jezikov. Za ta namen smo oblikovali vprašalnike za različne stopnje
učencev, vključno s tretješolci, starimi 8/9 let. Gre za najmlajše učence, pri
katerih smo v skladu s priporočili za to starostno skupino uporabili direkt-
no metodo raziskovanja, kar pomeni, da smo jih anketirali brez posredni-
kov, medtem ko smo stališča mlajših učencev in predšolskih otrok pridobi-
li prek staršev. Cilj vprašalnika je bil preučiti splošna stališča tretješolcev o
različnih jezikih in njihovo zaznavanje jezikovne raznolikosti. V pričujo-
čem prispevku se osredotočamo zlasti na to, katere jezike anketirani učen-
ci prepoznavajo kot del svojega jezikovnega repertoarja. To smo ugotavljali
z dvema vprašanjema; pri prvem vprašanju so anketiranci izbirali jezike na
spustnem seznamu, drugo vprašanje pa je bilo odprtega tipa, anketirance
smo povprašali, ali poznajo kakšno zanimivo besedo v tujem jeziku. Njih-
ove odgovore navajamo v poševnem tisku, kot so jih zapisali. Zanimalo nas
je še, v katerih situacijah in okoljih se z njimi srečujejo, pri čemer so na da-
nem seznamu izbirali odgovor da/ne. Ugotavljali smo tudi, ali pri tem ob-
stajajo razlike med spoloma.
23
in Pinter 2012, str. 284). Pri tem je potrebno upoštevati določene specifike
te starostne skupine, saj se v smislu kognitivnega razvoja, sporazumeval-
ne in socialne zmožnosti ipd. razlikujejo od ostale populacije, kar zahte-
va specifičen raziskovalni pristop. Posebno pozornost je potrebno name-
niti tako oblikovanju ankete in samih vprašanj ali trditev kot tudi izvedbi
anketiranja (Bratož idr., 2019). Eden od ključnih dejavnikov, ki ga moramo
pri tem upoštevati, je otrokov kognitivni razvoj (Bell, 2007; Borgers, De Le-
euw in Hox, 2000), predvsem zmožnost abstraktnega mišljenja, razume-
vanje pojmov in logičnih zaporedij ter jezikovni spomin. V vprašalnikih
in drugih raziskovalnih inštrumentih za to starostno skupino se moramo
izogibati nejasnim in dvoumnim formulacijam, nikalnim in zloženim po-
vedim, zahtevnim izrazom in pojmom, uporabljati pa kratke in preproste
povedi, vprašanja z manj možnimi odgovori ali izbiro da/ne (Bell, 2007; De
Leeuw, 2011), kar smo upoštevali tudi pri oblikovanju naše ankete. Ker smo
se pri pričujoči raziskavi odločili za možnost spletnega anketiranja, bi do-
datno težavo lahko predstavljalo rokovanje otrok z računalnikom, vendar
raziskave ugotavljajo (Bratož, 2018; Read in Fine, 2005), da so učenci na tej
starostni stopnji že razmeroma spretni uporabniki tehnologije, kar omogo-
ča učinkovito spletno anketiranje tudi mlajših respondentov.
4. Raziskava
V okviru projekta »Jeziki štejejo« smo ugotavljali stališča učencev do raz-
ličnih jezikov. Za ta namen smo oblikovali vprašalnike za različne stopnje
učencev, vključno s tretješolci, starimi 8/9 let. Gre za najmlajše učence, pri
katerih smo v skladu s priporočili za to starostno skupino uporabili direkt-
no metodo raziskovanja, kar pomeni, da smo jih anketirali brez posredni-
kov, medtem ko smo stališča mlajših učencev in predšolskih otrok pridobi-
li prek staršev. Cilj vprašalnika je bil preučiti splošna stališča tretješolcev o
različnih jezikih in njihovo zaznavanje jezikovne raznolikosti. V pričujo-
čem prispevku se osredotočamo zlasti na to, katere jezike anketirani učen-
ci prepoznavajo kot del svojega jezikovnega repertoarja. To smo ugotavljali
z dvema vprašanjema; pri prvem vprašanju so anketiranci izbirali jezike na
spustnem seznamu, drugo vprašanje pa je bilo odprtega tipa, anketirance
smo povprašali, ali poznajo kakšno zanimivo besedo v tujem jeziku. Njih-
ove odgovore navajamo v poševnem tisku, kot so jih zapisali. Zanimalo nas
je še, v katerih situacijah in okoljih se z njimi srečujejo, pri čemer so na da-
nem seznamu izbirali odgovor da/ne. Ugotavljali smo tudi, ali pri tem ob-
stajajo razlike med spoloma.
23
