Page 29 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 29
jezikovna raznolikost s perspektive tretješolcev
lična. Med odgovori je namreč bilo kar nekaj takšnih, ki so vsebovali njih-
ove komentarje o tem, kako dobro znajo določene jezike (malo čisto malo
albansko, malo angleško in zelo malo francosko). Gre torej tudi za zavedan-
je tega, da obstaja razlika med različnimi stopnjami znanja jezika. Učenci s
pojasnilom o stopnji znanja jezika kažejo zmožnost razmišljanja o jeziku in
analiziranja, kar lahko povežemo z metakognicijo oziroma kognitivno do-
meno jezikovnega zavedanja (Raoofi, Chan, Mukundan in Rashid, 2014).
V raziskavi nas je zanimalo tudi, kje vprašani vidijo oz. slišijo tuje je-
zike izven šolskega okolja. Največ tretješolcev se s tujimi jeziki srečuje na
potovanjih in pri gledanju televizije, razmeroma visoke odstotke pa smo
zabeležili tudi pri preživljanju časa na internetu in igranju igric. Skoraj 60
odstotkov vprašanih pa je navedlo, da tuje jezike vidijo ali slišijo tudi doma
in s sorodniki. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da so učenci tretjih razre-
dov razmeroma visoko izpostavljeni tujim jezikom v različnih situacijah
in okoljih. Ugotavljali smo tudi povezavo med spolom vprašanih in med
tem, kje se srečujejo s tujimi jeziki. Ugotovili smo, da obstajajo statistič-
no pomembne razlike med spoloma pri igranju igric in potovanjih. Ob tem
moramo poudariti, da gre za šibke razlike, saj so številke pri obeh spolih
razmeroma visoke, a rezultati vseeno nakazujejo na trend, da se dečki več
ukvarjajo z igranjem igric kot dekleta in se posledično tam srečujejo tudi
s tujimi jeziki, in obratno, da več deklet kot dečkov na potovanjih pride v
stik s tujimi jeziki.
Podatki iz kvalitativnega dela kažejo, da je večina anketiranih tretje-
šolcev brez težav navedla eno ali več besed v tujem jeziku, pri čemer jih je
nekaj manj kot desetina navedla besede iz kar štirih različnih jezikov. Pri
tem je še zlasti pomembno to, da smo jih povprašali o tujih besedah, ki jih
ocenjujejo kot zanimive, kar bi lahko povezali z radovednostjo do tujih je-
zikov. Na osnovi pridobljenih podatkov bi torej lahko sklepali, da kažejo
tretješolci visoko stopnjo radovednosti do tujih jezikov, kar lahko poveže-
mo z afektivno domeno jezikovnega zavedanja, ki izpostavlja pozitivna sta-
lišča do jezikovne raznolikosti (James in Garrett, 1991).
Rezultati raziskave tudi kažejo, da se nekateri anketirani zavedajo raz-
lik med jeziki, kar dobro ponazarja primer, v katerem anketirani izpostavi
glasovno podobnost med slovensko besedo kazen in angleško cousin. Kar
nekaj vprašanih pa je tudi dodalo pojasnilo, kaj beseda pomeni, iz česar bi
lahko sklepali, da o jeziku in primerjavi med jeziki aktivno razmišljajo, da
jih jeziki zanimajo in v njih vzbujajo radovednost. Nekatere raziskave ka-
žejo, da so otroci, ki so pogosto izpostavljeni drugim jezikom, bolj učinko-
29
lična. Med odgovori je namreč bilo kar nekaj takšnih, ki so vsebovali njih-
ove komentarje o tem, kako dobro znajo določene jezike (malo čisto malo
albansko, malo angleško in zelo malo francosko). Gre torej tudi za zavedan-
je tega, da obstaja razlika med različnimi stopnjami znanja jezika. Učenci s
pojasnilom o stopnji znanja jezika kažejo zmožnost razmišljanja o jeziku in
analiziranja, kar lahko povežemo z metakognicijo oziroma kognitivno do-
meno jezikovnega zavedanja (Raoofi, Chan, Mukundan in Rashid, 2014).
V raziskavi nas je zanimalo tudi, kje vprašani vidijo oz. slišijo tuje je-
zike izven šolskega okolja. Največ tretješolcev se s tujimi jeziki srečuje na
potovanjih in pri gledanju televizije, razmeroma visoke odstotke pa smo
zabeležili tudi pri preživljanju časa na internetu in igranju igric. Skoraj 60
odstotkov vprašanih pa je navedlo, da tuje jezike vidijo ali slišijo tudi doma
in s sorodniki. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da so učenci tretjih razre-
dov razmeroma visoko izpostavljeni tujim jezikom v različnih situacijah
in okoljih. Ugotavljali smo tudi povezavo med spolom vprašanih in med
tem, kje se srečujejo s tujimi jeziki. Ugotovili smo, da obstajajo statistič-
no pomembne razlike med spoloma pri igranju igric in potovanjih. Ob tem
moramo poudariti, da gre za šibke razlike, saj so številke pri obeh spolih
razmeroma visoke, a rezultati vseeno nakazujejo na trend, da se dečki več
ukvarjajo z igranjem igric kot dekleta in se posledično tam srečujejo tudi
s tujimi jeziki, in obratno, da več deklet kot dečkov na potovanjih pride v
stik s tujimi jeziki.
Podatki iz kvalitativnega dela kažejo, da je večina anketiranih tretje-
šolcev brez težav navedla eno ali več besed v tujem jeziku, pri čemer jih je
nekaj manj kot desetina navedla besede iz kar štirih različnih jezikov. Pri
tem je še zlasti pomembno to, da smo jih povprašali o tujih besedah, ki jih
ocenjujejo kot zanimive, kar bi lahko povezali z radovednostjo do tujih je-
zikov. Na osnovi pridobljenih podatkov bi torej lahko sklepali, da kažejo
tretješolci visoko stopnjo radovednosti do tujih jezikov, kar lahko poveže-
mo z afektivno domeno jezikovnega zavedanja, ki izpostavlja pozitivna sta-
lišča do jezikovne raznolikosti (James in Garrett, 1991).
Rezultati raziskave tudi kažejo, da se nekateri anketirani zavedajo raz-
lik med jeziki, kar dobro ponazarja primer, v katerem anketirani izpostavi
glasovno podobnost med slovensko besedo kazen in angleško cousin. Kar
nekaj vprašanih pa je tudi dodalo pojasnilo, kaj beseda pomeni, iz česar bi
lahko sklepali, da o jeziku in primerjavi med jeziki aktivno razmišljajo, da
jih jeziki zanimajo in v njih vzbujajo radovednost. Nekatere raziskave ka-
žejo, da so otroci, ki so pogosto izpostavljeni drugim jezikom, bolj učinko-
29
