Page 27 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44

jezikovna raznolikost s perspektive tretješolcev

kušnjo, kar je še posebej razvidno pri navajanju hrvaških besed in izrazov,
za katere bi lahko sklepali, da so povezani z izkušnjami otrok na počitni-
cah, npr.:

sunce, lopta, fudbal
kako si
šta radiš
može ti platiti jedno pivo
jesi li dobro
mlijeko
četridvadeset kuna
idemo se igrati z lopto

Iz ankete je tudi razvidno, da je kar 46 anketiranih tretješolcev pri tem
vprašanju navedlo besede iz več kot dveh jezikov, v nekaterih odgovorih je
moč prepoznati celo štiri različne jezike:

gracie, bonjur, danke, godina (španščina, francoščina, nemščina,
hrvaščina)

alfabeto, šokolade, bonžur, aloha, wi (italijanščina, nemščina,
francoščina, španščina)

hello, ola, parfabor, no, adios, gutentak, thank you for, uaching
(angleščina, španščina, nemščina)

hellowin, spasiba, I love you, jedan, dva tri četiri (angleščina, ru-
ščina, hrvaščina)

Nenazadnje je smiselno omeniti, da so anketirani poskušali podati
odgovor, tudi če niso poznali pravilnega zapisa. To lahko prepoznamo v
številnih različicah zapisa angleške besede “hello” (helo, hellov, helov, he-
lou, helov) in pri številnih drugih navedenih primerih:

ha varju fajn tenkiv (ang. How are you? Fine, thank you.)
činkue (it. cinque)
bonžu (fr. bonjour)
koniči va, keničiva, konjičiva, koonjičju va, koničiva (kit. konnichiwa)
wainahatscman (nem. Weihnachtsmann)
gracjas (šp. gracias)
barčurno (it. buon giorno)
hospidol bolšit (ang. hospital, bullshit)

27