Page 19 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 19
jezikovna raznolikost s perspektive tretješolcev
kulturnih stvarnosti. Pomemben vidik projekta je tako ugotavljanje stališč
različnih skupin (predšolskih otrok, učencev, dijakov, učiteljev in drugih)
do drugih jezikov in kultur. V pričujočem članku se osredotočamo zlasti na
tretješolce in njihovo zaznavanje jezikovne raznolikosti.
2. Vidiki jezikovne raznolikosti
Vprašanje jezikovne raznolikosti v izobraževanju je tesno povezano s
»pluralističnimi pristopi k jezikom in kulturam«, t. j. z didaktičnimi pris-
topi, ki pri tujejezikovnem pouku upoštevajo več različnih jezikov in kul-
tur (Candelier idr., 2017). Med tovrstnimi pristopi, ki se še posebej ukvarja-
jo z jezikovno raznolikostjo, najdemo t. i. teorijo jezikovnega ozaveščanja.
Številni avtorji (Cots, 2008; Finkbeiner in White, 2017; Oliveira in Ançã,
2009) poudarjajo, da igra jezikovno zavedanje pomembno vlogo pri razvo-
ju raznojezične zmožnosti. Ob tem je pomembno poudariti, da je bil pr-
votni cilj teorije jezikovnega ozaveščanja, katere zametke najdemo v Zdru-
ženem kraljestvu v 80-ih letih prejšnjega stoletja, predvsem spodbujanje
učenja tujega jezika s poudarkom na znanju o jeziku in njegovem delovan-
ju. James in Garrett (1991) sta prepoznala pet domen jezikovnega zavedan-
ja. Kognitivna domena se osredotoča na zgradbo jezika in primerjavo med
učenčevim prvim in drugim jezikom. Afektivna domena se navezuje na
stališča in čustveni vidik jezikovnega zavedanja, in sicer s ciljem razvijan-
ja strpnosti in pozitivnih stališč do jezikovne in kulturne raznolikosti. Pri
socialni domeni je poudarek zlasti na jeziku kot orodju za učinkovito spo-
razumevanje in interakcijo, medtem ko je domena moči mišljena predvsem
v smislu zavedanja, da je jezik lahko sredstvo manipulacije. Domena jezi-
kovne rabe jezikovno zavedanje neposredno povezuje z jezikovnimi zmož-
nostmi v določenem jeziku.
Kot poudarja Darquennes (2017), lahko danes jezikovno zavedanje ra-
zumemo širše, saj se je področje razširilo na preučevanje številnih drugih
vidikov jezikovne raznolikosti, kot so večjezičnost, raznojezično izobraže-
vanje, jeziki priseljencev in manjšinski jeziki. Ko danes govorimo o jezi-
kovnem zavedanju in ozaveščanju, imamo torej prej v mislih razumevanje
jezika kot družbenega konstrukta in njegove rabe v družbi kot zgolj razu-
mevanje delovanja določenega jezika. Pomemben vidik jezikovnega zave-
danja tako vključuje spodbujanje pozitivnih stališč tako do določenih jezi-
kov kot do jezikov na sploh (Little, Leung in Avermaet, 2013, str. 216).
Z uvedbo koncepta raznojezične zmožnosti se perspektiva premakne
od razumevanja jezikovne raznolikosti v smislu soobstoja različnih jezi-
19
kulturnih stvarnosti. Pomemben vidik projekta je tako ugotavljanje stališč
različnih skupin (predšolskih otrok, učencev, dijakov, učiteljev in drugih)
do drugih jezikov in kultur. V pričujočem članku se osredotočamo zlasti na
tretješolce in njihovo zaznavanje jezikovne raznolikosti.
2. Vidiki jezikovne raznolikosti
Vprašanje jezikovne raznolikosti v izobraževanju je tesno povezano s
»pluralističnimi pristopi k jezikom in kulturam«, t. j. z didaktičnimi pris-
topi, ki pri tujejezikovnem pouku upoštevajo več različnih jezikov in kul-
tur (Candelier idr., 2017). Med tovrstnimi pristopi, ki se še posebej ukvarja-
jo z jezikovno raznolikostjo, najdemo t. i. teorijo jezikovnega ozaveščanja.
Številni avtorji (Cots, 2008; Finkbeiner in White, 2017; Oliveira in Ançã,
2009) poudarjajo, da igra jezikovno zavedanje pomembno vlogo pri razvo-
ju raznojezične zmožnosti. Ob tem je pomembno poudariti, da je bil pr-
votni cilj teorije jezikovnega ozaveščanja, katere zametke najdemo v Zdru-
ženem kraljestvu v 80-ih letih prejšnjega stoletja, predvsem spodbujanje
učenja tujega jezika s poudarkom na znanju o jeziku in njegovem delovan-
ju. James in Garrett (1991) sta prepoznala pet domen jezikovnega zavedan-
ja. Kognitivna domena se osredotoča na zgradbo jezika in primerjavo med
učenčevim prvim in drugim jezikom. Afektivna domena se navezuje na
stališča in čustveni vidik jezikovnega zavedanja, in sicer s ciljem razvijan-
ja strpnosti in pozitivnih stališč do jezikovne in kulturne raznolikosti. Pri
socialni domeni je poudarek zlasti na jeziku kot orodju za učinkovito spo-
razumevanje in interakcijo, medtem ko je domena moči mišljena predvsem
v smislu zavedanja, da je jezik lahko sredstvo manipulacije. Domena jezi-
kovne rabe jezikovno zavedanje neposredno povezuje z jezikovnimi zmož-
nostmi v določenem jeziku.
Kot poudarja Darquennes (2017), lahko danes jezikovno zavedanje ra-
zumemo širše, saj se je področje razširilo na preučevanje številnih drugih
vidikov jezikovne raznolikosti, kot so večjezičnost, raznojezično izobraže-
vanje, jeziki priseljencev in manjšinski jeziki. Ko danes govorimo o jezi-
kovnem zavedanju in ozaveščanju, imamo torej prej v mislih razumevanje
jezika kot družbenega konstrukta in njegove rabe v družbi kot zgolj razu-
mevanje delovanja določenega jezika. Pomemben vidik jezikovnega zave-
danja tako vključuje spodbujanje pozitivnih stališč tako do določenih jezi-
kov kot do jezikov na sploh (Little, Leung in Avermaet, 2013, str. 216).
Z uvedbo koncepta raznojezične zmožnosti se perspektiva premakne
od razumevanja jezikovne raznolikosti v smislu soobstoja različnih jezi-
19
