Page 222 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 222
rabe teh nadnacionalnih dokumentov je po pričakovanjih bolj v domeni
odločevalcev, snovalcev kurikulov in založb, medtem kot učitelje in učite-
ljice zanima predvsem njihova aplikativna raven.

3.5.4 Razvijanje sporazumevalne zmožnosti in/ali kulturne
zmožnosti
V nadaljevanju sledi graf, s katerim ponazarjamo stališče učiteljev do dveh
trditev in ki je kljub nizkemu številu anketirancev zelo nazoren.

Graf št. 3: Razvijanje sporazumevalne zmožnosti in/ali kulturne zmožnosti
Iz grafa 3 je razvidno, da velika večina anketirancev in anketirank

postavlja pri učnih urah razvijanje sporazumevalne zmožnosti pred razvi-
janje kulturne zmožnosti. To je sicer v neskladju z aktualnimi učnimi na-
črti in SEJO (Prim pogl. 3.1.), a lahko to razumemo kot tradicionalni cilj, ki
je od komunikativne metode naprej močno zasidran v paradigmi učenja in
poučevanja tujih jezikov. Možno pa je tudi, da se učitelji razvijanja med-
kulturnih zmožnosti ne zavedajo ali ne zavedajo dovolj. Razvijanje med-
kulturnih zmožnosti pogosto ni eksplicitno. Tudi v učbenikih je pogos-
to zajeto v besedila in aktivnosti, ki v prvi vrsti razvijajo sporazumevalne
zmožnosti, šele nato medkulturne.

3.5.5 Opis učne ure z medkulturnimi cilji
Anketirane učitelje in učiteljice smo prosili, da na kratko skicirajo učno
uro, pri kateri uresničujejo medkulturne cilje. Dobili smo 20 kratkih opi-

222
   217   218   219   220   221   222   223   224   225   226   227