Page 217 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 217
onokultur nosti, medkultur nosti in/ali večkultur nosti pr i pouku tujega jezik a
Tabela 2: Uporaba pojmov v pregledanih učnih načrtih za tuji jezik
UN Tuji jezik UN Nemščina OŠ UN UN Nemščina
v 2. in 3. razre- x Angleščina SŠ Gimnazija
medkulturnost du OŠ x
raznokulturnost x x
večkulturnost x
večkulturna x
zmožnost xxx
medkulturna
zmožnost xx
(kompetenca) xxx
medkulturno
in medjezikovno
sporazumevanje
(komunikacija)
medkulturna
ozaveščenost
Iz tabele je razvidno, da je raba pojmov celo v učnih načrtih za ena-
ko strokovno področje, tj. tuji jezik, različna. Medtem ko sta medkultur-
na kompetenca in medkulturna ozaveščenost pojma, ki se pojavljata v vseh
pregledanih UN, se raznokulturnost in večkulturnost ne pojavljata oz. nis-
ta posebej izpostavljena. Neenotnost pa ni vidna samo pri pojavljanju poj-
mov, temveč tudi v izpostavljanju pomena konceptov, kar je razvidno iz
poglobljenega primerjalnega branja učnih načrtov.
3.4 Medkulturnost – stališča učiteljev in učiteljic
V prispevku so bili do sedaj obravnavani terminologija in teoretska izhodi-
šča o medkulturnosti pri pouku tujega jezika. To t. i. top-down perspektivo
v nadaljevanju dopolnjujemo z bottom-up perspektivo, konkretno s stališči
učiteljev in učiteljic do medkulturnosti. Namen je, da pokažemo, ali obsta-
ja in kolikšen je skupni delež teorije in prakse.
3.4.1 Metode dela in instrument raziskovanja
Raziskava je potekala z metodologijo empiričnega kvantitativnega in kvali-
tativnega raziskovanja ter tehniko anketiranja. Merski instrument je pred-
stavljal anketni vprašalnik, ki je obsegal 5 vprašanj s podvprašanji. 3 vpra-
šanja so bila zaprtega tipa in 2 vprašanji odprtega. Vprašanja smo zasnovali
na osnovi teoretskih izhodišč, ki so predstavljena v prvem delu prispevka.
Izvedeti smo želeli, kakšen je poklicni profil anketiranih učiteljev in učite-
217
Tabela 2: Uporaba pojmov v pregledanih učnih načrtih za tuji jezik
UN Tuji jezik UN Nemščina OŠ UN UN Nemščina
v 2. in 3. razre- x Angleščina SŠ Gimnazija
medkulturnost du OŠ x
raznokulturnost x x
večkulturnost x
večkulturna x
zmožnost xxx
medkulturna
zmožnost xx
(kompetenca) xxx
medkulturno
in medjezikovno
sporazumevanje
(komunikacija)
medkulturna
ozaveščenost
Iz tabele je razvidno, da je raba pojmov celo v učnih načrtih za ena-
ko strokovno področje, tj. tuji jezik, različna. Medtem ko sta medkultur-
na kompetenca in medkulturna ozaveščenost pojma, ki se pojavljata v vseh
pregledanih UN, se raznokulturnost in večkulturnost ne pojavljata oz. nis-
ta posebej izpostavljena. Neenotnost pa ni vidna samo pri pojavljanju poj-
mov, temveč tudi v izpostavljanju pomena konceptov, kar je razvidno iz
poglobljenega primerjalnega branja učnih načrtov.
3.4 Medkulturnost – stališča učiteljev in učiteljic
V prispevku so bili do sedaj obravnavani terminologija in teoretska izhodi-
šča o medkulturnosti pri pouku tujega jezika. To t. i. top-down perspektivo
v nadaljevanju dopolnjujemo z bottom-up perspektivo, konkretno s stališči
učiteljev in učiteljic do medkulturnosti. Namen je, da pokažemo, ali obsta-
ja in kolikšen je skupni delež teorije in prakse.
3.4.1 Metode dela in instrument raziskovanja
Raziskava je potekala z metodologijo empiričnega kvantitativnega in kvali-
tativnega raziskovanja ter tehniko anketiranja. Merski instrument je pred-
stavljal anketni vprašalnik, ki je obsegal 5 vprašanj s podvprašanji. 3 vpra-
šanja so bila zaprtega tipa in 2 vprašanji odprtega. Vprašanja smo zasnovali
na osnovi teoretskih izhodišč, ki so predstavljena v prvem delu prispevka.
Izvedeti smo želeli, kakšen je poklicni profil anketiranih učiteljev in učite-
217
