Page 221 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 221
o monokultur nosti, medkultur nosti in/ali večkultur nosti pr i pouku tujega jezik a

Graf št. 2: Termini in uradni dokumenti
da sta poznavanje in raba še na zelo začetni stopnji, in to kljub diseminaci-
ji tega dokumenta v originalu in prevodu.

Posnetek stanja poznavanja terminov pokaže, da sta skladno s priča-
kovanji najbolj poznana in tudi uporabljana izraza medkulturnost in več-
jezičnost. Raznokulturnost in raznojezičnost sicer učitelji in učiteljice poz-
najo, a ju ne uporabljajo. Če povežemo s poznavanjem SEJO, ki naj bi ga
učitelji in učiteljice najbolj poznali in uporabljali in v katerem je opredelje-
na razlika med večjezičnostjo in raznojezičnostjo, potem ta podatek o ne-
rabi in slabšem poznavanju termina raznojezičnost nekoliko preseneča oz.
kaže na to, da učitelji iz SEJO črpajo predvsem koristne informacije za pra-
kso, torej opise posameznih jezikovnih ravni. Tudi delež poznavanja izra-
za multikulturnost je primerljiv s poznavanjem izrazov večjezičnost in med-
kulturnost, kar smo predvideli v poglavju o pregledu dokumentov. Izraza
katakulturnost in transkulturnost sta večini učiteljev in učiteljic neznana.
Zanimivo in presenetljivo je, da je stopnja nepoznavanja ROPP in FREPA
nekoliko višja kot nepoznavanje in neuporabljanje teh dveh terminov.

Graf št. 2 je po našem mnenju zanimiv in aktualen posnetek stanja
rabe in poznavanja uradnih dokumentov in terminov, ki se pojavljajo v tem
kontekstu pri učiteljih in učiteljicah tujega jezika. Gre za dokumente, ki do-
ločajo pouk tujega jezika in katerih predlogi so vključeni v učne načrte in
učbenike in na tej ravni jih učitelji in učiteljice poznajo. Stopnja poznavanja

221
   216   217   218   219   220   221   222   223   224   225   226