Page 224 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 224
avnavali termine medkulturnost, interkulturnost, transkulturnost,
multikulturnost, plurikulturnost, raznokulturnost in katakulturnost. S
tem smo želeli pokazati, da je z vidika teorije to zelo zanimivo in obravna-
vano področje. Področje je aktualno za različne znanstvene discipline in
posledično sta tudi teorija in predvsem terminologija zelo kompleksni in
komplicirani. Za pedagoško področje bi bilo nujno pripraviti ustrezen ter-
minološki aparat, katerega sistematična raba bi zagotovo pripomogla tudi k
večji zastopanosti in jasnosti didaktičnih postopkov učiteljev.
V nadaljevanju smo raziskovali medkulturnost v uradnih, (1) nadna-
cionalnih dokumentih, kot so SEJO (2011), SEJO Dodatek (2019), FREPA
(2013) in ROPP (2017), in (2) nacionalnih dokumentih, kot so učni načrti za
tuji jezik v 1.VIO, učni načrt za nemščino kot prvi tuji jezik v osnovni šoli,
učni načrt za angleščino kot prvi tuji jezik v gimnaziji in nemščino kot dru-
gi tuji jezik v gimnaziji. Izkazalo se je, da je medkulturnost pomembno za-
stopana na konceptualni ravni in da je tako v nacionalnih kot nadnacional-
nih dokumentih postavljena celo pred sporazumevalno zmožnost. Zlasti
velja izpostaviti dokument FREPA (2013) oz. v prevodu ROPP (2017), saj gre
za ključna dokumenta s priporočili in smernicami za uspešno, učinkovito
in sistematično razvijanje medkulturnih kompetenc. Skratka, na teoretski
ravni, tj. iz top-down perspektive, se je izkazalo, da je medkulturnost ustre-
zno in zadostno obravnavana. Naša predvidevanja, da je stanje v praksi
drugačno, da medkulturnost še vedno zaostaja za sporazumevalno dimen-
zijo, smo preverili v empiričnem delu na izbranem vzorcu učiteljev in uči-
teljic tujega jezika. Rezultati, ki smo jih dobili, niso reprezentativni in nji-
hova statistična verjetnost bi morala biti preverjena na večjem vzorcu in v
bolj poglobljenih raziskavah, kažejo pa na slabšo zastopanost in nesistema-
tično in nestrukturirano obravnavo medkulturnosti v praksi, tj. iz bottom-
-up perspektive.
Učitelji in učiteljice so v raziskavi pokazali določeno stopnjo poznava-
nja in nepoznavanja terminov in konceptov medkulturnosti. Menimo, da
bi k boljši stopnji poznavanja terminov in konceptov zagotovo pripomog-
li ne tako zelo raznolika terminologija in predvsem bolj dorečeni in eno-
tno uporabljani pojmi ter njihov vpliv na prisotnost, razumevanje in rabo v
praksi, tj. pri učiteljih in učiteljicah.
Prav tako jih večina pozna nadnacionalne, še bolj nacionalne doku-
mente za pouk tujega jezika, a je stopnja poznavanja in rabe predvsem na-
dnacionalnih dokumentov skladno s pričakovanji bolj v domeni odloče-
valcev, avtorjev kurikulov in založb. Kvalitativna vsebinska analiza izjav
224
multikulturnost, plurikulturnost, raznokulturnost in katakulturnost. S
tem smo želeli pokazati, da je z vidika teorije to zelo zanimivo in obravna-
vano področje. Področje je aktualno za različne znanstvene discipline in
posledično sta tudi teorija in predvsem terminologija zelo kompleksni in
komplicirani. Za pedagoško področje bi bilo nujno pripraviti ustrezen ter-
minološki aparat, katerega sistematična raba bi zagotovo pripomogla tudi k
večji zastopanosti in jasnosti didaktičnih postopkov učiteljev.
V nadaljevanju smo raziskovali medkulturnost v uradnih, (1) nadna-
cionalnih dokumentih, kot so SEJO (2011), SEJO Dodatek (2019), FREPA
(2013) in ROPP (2017), in (2) nacionalnih dokumentih, kot so učni načrti za
tuji jezik v 1.VIO, učni načrt za nemščino kot prvi tuji jezik v osnovni šoli,
učni načrt za angleščino kot prvi tuji jezik v gimnaziji in nemščino kot dru-
gi tuji jezik v gimnaziji. Izkazalo se je, da je medkulturnost pomembno za-
stopana na konceptualni ravni in da je tako v nacionalnih kot nadnacional-
nih dokumentih postavljena celo pred sporazumevalno zmožnost. Zlasti
velja izpostaviti dokument FREPA (2013) oz. v prevodu ROPP (2017), saj gre
za ključna dokumenta s priporočili in smernicami za uspešno, učinkovito
in sistematično razvijanje medkulturnih kompetenc. Skratka, na teoretski
ravni, tj. iz top-down perspektive, se je izkazalo, da je medkulturnost ustre-
zno in zadostno obravnavana. Naša predvidevanja, da je stanje v praksi
drugačno, da medkulturnost še vedno zaostaja za sporazumevalno dimen-
zijo, smo preverili v empiričnem delu na izbranem vzorcu učiteljev in uči-
teljic tujega jezika. Rezultati, ki smo jih dobili, niso reprezentativni in nji-
hova statistična verjetnost bi morala biti preverjena na večjem vzorcu in v
bolj poglobljenih raziskavah, kažejo pa na slabšo zastopanost in nesistema-
tično in nestrukturirano obravnavo medkulturnosti v praksi, tj. iz bottom-
-up perspektive.
Učitelji in učiteljice so v raziskavi pokazali določeno stopnjo poznava-
nja in nepoznavanja terminov in konceptov medkulturnosti. Menimo, da
bi k boljši stopnji poznavanja terminov in konceptov zagotovo pripomog-
li ne tako zelo raznolika terminologija in predvsem bolj dorečeni in eno-
tno uporabljani pojmi ter njihov vpliv na prisotnost, razumevanje in rabo v
praksi, tj. pri učiteljih in učiteljicah.
Prav tako jih večina pozna nadnacionalne, še bolj nacionalne doku-
mente za pouk tujega jezika, a je stopnja poznavanja in rabe predvsem na-
dnacionalnih dokumentov skladno s pričakovanji bolj v domeni odloče-
valcev, avtorjev kurikulov in založb. Kvalitativna vsebinska analiza izjav
224
