Page 223 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 223
o monokultur nosti, medkultur nosti in/ali večkultur nosti pr i pouku tujega jezik a
sov učnih ur, ki imajo veliko skupnih vidikov. Strnjeno jih lahko povzame-
mo, kot sledi:
– Primerjava besed v različnih jezikih ali prepoznavanje besed v raz-
ličnih jezikih ali v različicah enega jezika (npr. škotska, indijska,
ameriška angleščina),
– primerjava praznikov (velika noč),
– primerjanje slikovnega gradiva, ogled videoposnetkov o drugih in o
lastni kulturi,
– pri starejših učencih – primerjava kultur, stereotipov, pesmi, zas-
tav,
– spoznavanje prehranjevalnih navad, iskanje podobnosti in razlik,
– vključevanje učenca z drugačnim prvim jezikom, kot je slovenski, v
pouk (uvod ali obravnavo nove snovi),
– pri igri vlog, pozdravljanje, rokovanje.
Ni potrebna poglobljena kvalitativna vsebinska analiza za ugotovitev,
da je večina aktivnosti v razredu, ki so usmerjene v razvijanje medkultur-
ne zmožnosti, na stopnji primerjave, prepoznavanja in spoznavanja besed,
jezikov, vizualnih ter vizualnih in avditivnih gradiv, kulinarike, kulture
in državnih simbolov. Skratka, gre za reprezentativne elemente in vidike
kulture, ki jih učenci in učenke načeloma primerjajo s svojimi in znani-
mi. Opisi se razlikujejo v tem, da eni izpostavljajo konkretno vsebino, dru-
gi razliko med obravnavo medkulturnih elementov in starostjo učencev in
učenk, tretji spet navajajo metodo dela, pri kateri vključujejo medkulturne
elemente. Takšni nestrukturirani opisi ne omogočajo posplošenih repre-
zentativnih ugotovitev. Za anketirane učitelje in učiteljice pa lahko povza-
memo, da njihovi opisi sicer niso skladni s sodobnimi abstraktnimi teoret-
skimi koncepti, saj so zelo konkretni in enodimenzionalni, a so avtentični
in realni. Menimo, da gre za poskuse razvijanja medkulturnih zmožnos-
ti skladno z razpoložljivimi védenji, znanji in didaktičnim repertoarjem
učiteljic in učiteljev tujega jezika ter dejanskimi možnostmi in skladno s
profilom učenk in učencev, ki jih poučujejo.
4. Sklepne misli
V prispevku smo obravnavali zelo aktualen vidik učenja in poučevanja (tu-
jih) jezikov, tj. medkulturnost v njenih različnih terminoloških in posle-
dično tudi pedagoških izvedbenih variantah. V uvodnem poglavju smo
223
sov učnih ur, ki imajo veliko skupnih vidikov. Strnjeno jih lahko povzame-
mo, kot sledi:
– Primerjava besed v različnih jezikih ali prepoznavanje besed v raz-
ličnih jezikih ali v različicah enega jezika (npr. škotska, indijska,
ameriška angleščina),
– primerjava praznikov (velika noč),
– primerjanje slikovnega gradiva, ogled videoposnetkov o drugih in o
lastni kulturi,
– pri starejših učencih – primerjava kultur, stereotipov, pesmi, zas-
tav,
– spoznavanje prehranjevalnih navad, iskanje podobnosti in razlik,
– vključevanje učenca z drugačnim prvim jezikom, kot je slovenski, v
pouk (uvod ali obravnavo nove snovi),
– pri igri vlog, pozdravljanje, rokovanje.
Ni potrebna poglobljena kvalitativna vsebinska analiza za ugotovitev,
da je večina aktivnosti v razredu, ki so usmerjene v razvijanje medkultur-
ne zmožnosti, na stopnji primerjave, prepoznavanja in spoznavanja besed,
jezikov, vizualnih ter vizualnih in avditivnih gradiv, kulinarike, kulture
in državnih simbolov. Skratka, gre za reprezentativne elemente in vidike
kulture, ki jih učenci in učenke načeloma primerjajo s svojimi in znani-
mi. Opisi se razlikujejo v tem, da eni izpostavljajo konkretno vsebino, dru-
gi razliko med obravnavo medkulturnih elementov in starostjo učencev in
učenk, tretji spet navajajo metodo dela, pri kateri vključujejo medkulturne
elemente. Takšni nestrukturirani opisi ne omogočajo posplošenih repre-
zentativnih ugotovitev. Za anketirane učitelje in učiteljice pa lahko povza-
memo, da njihovi opisi sicer niso skladni s sodobnimi abstraktnimi teoret-
skimi koncepti, saj so zelo konkretni in enodimenzionalni, a so avtentični
in realni. Menimo, da gre za poskuse razvijanja medkulturnih zmožnos-
ti skladno z razpoložljivimi védenji, znanji in didaktičnim repertoarjem
učiteljic in učiteljev tujega jezika ter dejanskimi možnostmi in skladno s
profilom učenk in učencev, ki jih poučujejo.
4. Sklepne misli
V prispevku smo obravnavali zelo aktualen vidik učenja in poučevanja (tu-
jih) jezikov, tj. medkulturnost v njenih različnih terminoloških in posle-
dično tudi pedagoških izvedbenih variantah. V uvodnem poglavju smo
223
