Page 216 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 216
V učnem načrtu so nekoliko natančneje opredeljeni dejavnosti, načini,
mediji, s katerimi lahko učitelji in učiteljice uvajajo medkulturno razsež
nost, npr. literarna, polliterarna, medijska, neliterarna besedila, kulturni
dan, projektni teden, ogled filmske/gledališke/glasbene predstave, kultur-
ne izmenjave med šolami itd. Posebej poudarjen medij za kakovostno raz-
vijanje medkulturne zmožnosti so v učnem načrtu literarna besedila av-
torjev in avtoric nemškega govornega področja. Ta omogočajo dijakom in
dijakinjam, da »spoznavajo kulture nemškega govornega prostora, prepo-
znavajo in se zavejo ustaljenih vzorcev, predsodkov, klišejev, njihove vpra-
šljivosti in kulturne pogojenosti ter tako uzaveščajo odnos do lastne in tuje
kulture« (2008, str. 13). Zapisani predlogi, zlasti ta, ki se nanaša na pomen
in večdimenzionalne dimenzije obravnave kakovostnih literarnih besedil,
so zelo pomembni in potrebni za pouk tujega jezika, samo vzdržijo le na te-
oretski ravni. V praksi je znanje drugega tujega jezika v gimnaziji na enem
od nižjih nivojev in literarna besedila so jezikovno zahtevnejša oz. bistveno
bolj zahtevna kot jezikovni nivo dijakov in dijakinj. Posledično so le red-
ko obravnavana pri pouku. Kot zanimivost: tudi SEJO (2011)12 predvideva
obravnavo literarnih besedil šele na nivoju C1 oz. C2.
Razvijanje medkulturne zmožnosti po učnem načrtu lahko poteka na
različnih ravneh, od poznavanja in razumevanja do uzaveščanja razlik pri
sporazumevanju in srečanju s tujo kulturo, oblikovanja vrednot in stali-
šč, razvijanja strpnosti, uzaveščanja stereotipov itd. Teme, s pomočjo ka-
terih lahko uvajamo medkulturno razsežnost, so lahko, kot navaja učni
načrt, »vsakdanje življenje (hrana, pijača, praznovanja, delo in prosti čas);
družbeno/kulturno/naravno okolje (šola, življenje v mestu in na deželi, ge-
ografske značilnosti, varovanje okolja); družbeni dogovori (pozdravljanje,
naslavljanje, obnašanje ob določenih priložnostih, navade in običaji); druž-
bene vrednote (medosebni odnosi, družina, kulturna dediščina, primerjava
lastnih vrednot s tujimi)« (2008, str. 13).
Medkulturna zmožnost v učnem načrtu za nemščino kot drugi tuji je-
zik je na konceptualni ravni natančno obravnavana. Njena umestitev kot
nadpomenka jezikovne zmožnosti in njen neločljivi del je skladna s sodob-
nimi koncepti kulturnosti. Kot je bilo že omenjeno v besedilu, pa se zdi, da je
bila kljub starejši letnici prenove učnega načrta le delno udejanjena v praksi.
V preglednici je predstavljena raba pojmov v pregledanih učnih načr-
tih.
12 SEJO (2011) je slovenska različica CEFR iz leta 2001. Predvidevamo, da je pri preno-
vi učnega načrta za nemščino kot drugi tuji jezik leta 2008 že bila upoštevana.
216
mediji, s katerimi lahko učitelji in učiteljice uvajajo medkulturno razsež
nost, npr. literarna, polliterarna, medijska, neliterarna besedila, kulturni
dan, projektni teden, ogled filmske/gledališke/glasbene predstave, kultur-
ne izmenjave med šolami itd. Posebej poudarjen medij za kakovostno raz-
vijanje medkulturne zmožnosti so v učnem načrtu literarna besedila av-
torjev in avtoric nemškega govornega področja. Ta omogočajo dijakom in
dijakinjam, da »spoznavajo kulture nemškega govornega prostora, prepo-
znavajo in se zavejo ustaljenih vzorcev, predsodkov, klišejev, njihove vpra-
šljivosti in kulturne pogojenosti ter tako uzaveščajo odnos do lastne in tuje
kulture« (2008, str. 13). Zapisani predlogi, zlasti ta, ki se nanaša na pomen
in večdimenzionalne dimenzije obravnave kakovostnih literarnih besedil,
so zelo pomembni in potrebni za pouk tujega jezika, samo vzdržijo le na te-
oretski ravni. V praksi je znanje drugega tujega jezika v gimnaziji na enem
od nižjih nivojev in literarna besedila so jezikovno zahtevnejša oz. bistveno
bolj zahtevna kot jezikovni nivo dijakov in dijakinj. Posledično so le red-
ko obravnavana pri pouku. Kot zanimivost: tudi SEJO (2011)12 predvideva
obravnavo literarnih besedil šele na nivoju C1 oz. C2.
Razvijanje medkulturne zmožnosti po učnem načrtu lahko poteka na
različnih ravneh, od poznavanja in razumevanja do uzaveščanja razlik pri
sporazumevanju in srečanju s tujo kulturo, oblikovanja vrednot in stali-
šč, razvijanja strpnosti, uzaveščanja stereotipov itd. Teme, s pomočjo ka-
terih lahko uvajamo medkulturno razsežnost, so lahko, kot navaja učni
načrt, »vsakdanje življenje (hrana, pijača, praznovanja, delo in prosti čas);
družbeno/kulturno/naravno okolje (šola, življenje v mestu in na deželi, ge-
ografske značilnosti, varovanje okolja); družbeni dogovori (pozdravljanje,
naslavljanje, obnašanje ob določenih priložnostih, navade in običaji); druž-
bene vrednote (medosebni odnosi, družina, kulturna dediščina, primerjava
lastnih vrednot s tujimi)« (2008, str. 13).
Medkulturna zmožnost v učnem načrtu za nemščino kot drugi tuji je-
zik je na konceptualni ravni natančno obravnavana. Njena umestitev kot
nadpomenka jezikovne zmožnosti in njen neločljivi del je skladna s sodob-
nimi koncepti kulturnosti. Kot je bilo že omenjeno v besedilu, pa se zdi, da je
bila kljub starejši letnici prenove učnega načrta le delno udejanjena v praksi.
V preglednici je predstavljena raba pojmov v pregledanih učnih načr-
tih.
12 SEJO (2011) je slovenska različica CEFR iz leta 2001. Predvidevamo, da je pri preno-
vi učnega načrta za nemščino kot drugi tuji jezik leta 2008 že bila upoštevana.
216
