Page 211 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 211
o monokultur nosti, medkultur nosti in/ali večkultur nosti pr i pouku tujega jezik a
3.2 Medkulturnost oz. raznokulturnost v ROPP
ROPP ali Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam in
pluralistični pristopi pri poučevanju/učenju (tujih) jezikov je eden iz vrste
dokumentov, ki so nastali po SEJO in ki popravljajo »odsotnost obravna-
ve določenih tem« v SEJO (ROPP, 2017, str. 6), med drugim sodita k tem do-
kumentom tudi Evropski jezikovni listovnik in dopolnilo k listovniku Av-
tobiografija medkulturnih stikov. Medkulturnost je v ROPP predstavljena
drugače kot v SEJO. Ustvarjalci SEJO medkulturno sporazumevalno zmo-
žnost razumejo kot del vseobsegajoče sporazumevalne zmožnosti. Ustvar-
jalci ROPP pa obratno menijo, da je treba meje poučevanja in učenja jezikov
zarisati na novo in v ospredje postaviti kulturo oz. drugače: sporazume-
valna zmožnost je zgolj sestavina medkulturne sporazumevalne zmožnos-
ti (ROPP, 2017, str. 4)9.
Dokument je namenjen spodbujanju raznojezičnega, večjezičnega in
medkulturnega izobraževanja na vseh ravneh in je namenjen tako učiteljem
in učiteljicam za lažje oblikovanje ciljev kot izobraževalcem učiteljev in uči-
teljic za lažje oblikovanje programov, avtorjem in avtoricam učbenikov za
oblikovanje konteksta ustreznih in relevantnih učnih gradiv ter nosilcem
in nosilkam odločanja za spodbujanje in razvijanje medkulturnega izobra-
ževanja (prim. ROPP, 2017, str. 9). Ta konceptualna izhodišča so v doku-
mentu konkretizirana v precej zapletenem in večplastnem sistemu opisni-
kov, razdeljenih v tri sklope: znanje, stališča in spretnosti (prav tam, str. 7).
Čeprav ta način zelo spominja na opisnike znanja jezika v SEJO, ga avtor-
ji in avtorice ROPP upravičijo s prispodobo o tem, da gre za »poskus iska-
nja najmanjšega delca«, in sicer tako kot v genetiki ali glasbi, in da je to po-
membno, če želimo celovito taksonomijo opisa medkulturne zmožnosti,
kar ROPP nedvomno je (ROPP, 2017, str. 8). Skela meni, da je ROPP smiseln
in uporaben, če ga uporabljamo na t. i. »teleskopsko-mikroskopski način«
(prav tam). Kačeva pojasni, da to pomeni, da učitelj oz. učiteljica izvede-
nim dejavnostim dodeli opisnike v ROPP, da pa je možno tudi obratno, tj.
na podlagi opisnikov učitelj oz. učiteljica oblikuje primere dejavnosti (Kač,
2019, str. 9).
Koncept medkulturnosti, ki ga želi uveljaviti ROPP, je do sedaj najbolj
dodelan koncept za prakso, vendar še vedno ostaja okvir, ki ni neposred-
no uporaben v praksi. Na ZRSŠ potekajo številne dejavnosti, seminarji, iz-
9 Ta razlika v razlagi konkretno npr. za pisce učnih načrtov ali učbenikov in drugega
gradiva in tudi za učitelje pomeni še večjo zmedo in nedvomno ne vpliva ugodno na
večje uresničevanje medkulturnih konceptov pri poučevanju tujih jezikov.
211
3.2 Medkulturnost oz. raznokulturnost v ROPP
ROPP ali Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam in
pluralistični pristopi pri poučevanju/učenju (tujih) jezikov je eden iz vrste
dokumentov, ki so nastali po SEJO in ki popravljajo »odsotnost obravna-
ve določenih tem« v SEJO (ROPP, 2017, str. 6), med drugim sodita k tem do-
kumentom tudi Evropski jezikovni listovnik in dopolnilo k listovniku Av-
tobiografija medkulturnih stikov. Medkulturnost je v ROPP predstavljena
drugače kot v SEJO. Ustvarjalci SEJO medkulturno sporazumevalno zmo-
žnost razumejo kot del vseobsegajoče sporazumevalne zmožnosti. Ustvar-
jalci ROPP pa obratno menijo, da je treba meje poučevanja in učenja jezikov
zarisati na novo in v ospredje postaviti kulturo oz. drugače: sporazume-
valna zmožnost je zgolj sestavina medkulturne sporazumevalne zmožnos-
ti (ROPP, 2017, str. 4)9.
Dokument je namenjen spodbujanju raznojezičnega, večjezičnega in
medkulturnega izobraževanja na vseh ravneh in je namenjen tako učiteljem
in učiteljicam za lažje oblikovanje ciljev kot izobraževalcem učiteljev in uči-
teljic za lažje oblikovanje programov, avtorjem in avtoricam učbenikov za
oblikovanje konteksta ustreznih in relevantnih učnih gradiv ter nosilcem
in nosilkam odločanja za spodbujanje in razvijanje medkulturnega izobra-
ževanja (prim. ROPP, 2017, str. 9). Ta konceptualna izhodišča so v doku-
mentu konkretizirana v precej zapletenem in večplastnem sistemu opisni-
kov, razdeljenih v tri sklope: znanje, stališča in spretnosti (prav tam, str. 7).
Čeprav ta način zelo spominja na opisnike znanja jezika v SEJO, ga avtor-
ji in avtorice ROPP upravičijo s prispodobo o tem, da gre za »poskus iska-
nja najmanjšega delca«, in sicer tako kot v genetiki ali glasbi, in da je to po-
membno, če želimo celovito taksonomijo opisa medkulturne zmožnosti,
kar ROPP nedvomno je (ROPP, 2017, str. 8). Skela meni, da je ROPP smiseln
in uporaben, če ga uporabljamo na t. i. »teleskopsko-mikroskopski način«
(prav tam). Kačeva pojasni, da to pomeni, da učitelj oz. učiteljica izvede-
nim dejavnostim dodeli opisnike v ROPP, da pa je možno tudi obratno, tj.
na podlagi opisnikov učitelj oz. učiteljica oblikuje primere dejavnosti (Kač,
2019, str. 9).
Koncept medkulturnosti, ki ga želi uveljaviti ROPP, je do sedaj najbolj
dodelan koncept za prakso, vendar še vedno ostaja okvir, ki ni neposred-
no uporaben v praksi. Na ZRSŠ potekajo številne dejavnosti, seminarji, iz-
9 Ta razlika v razlagi konkretno npr. za pisce učnih načrtov ali učbenikov in drugega
gradiva in tudi za učitelje pomeni še večjo zmedo in nedvomno ne vpliva ugodno na
večje uresničevanje medkulturnih konceptov pri poučevanju tujih jezikov.
211
