Page 206 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 206
Če povzamemo, je transkulturnost zelo kompleksen pojem in temelji
na ideji, da deželoznanstvenih vsebin pri pouku ne bi več vezali na posame-
zne dežele, temveč na t. i. transnacionalne pomenske prostore. V pedago-
giki je to vplivalo na pojav nove paradigme, tj. transkulturne pedagogike,
ki se na prvi pogled ne razlikuje bistveno od široko humanistično usmerje-
ne vzgoje. Koncept transkulturnosti še ni v celoti in dosledno našel svojega
mesta v praksi učenja in poučevanja tujih jezikov. Če izhajamo iz zapisanih
teoretičnih izhodišč, pa se zdi, da je obetaven in bi lahko v prihodnosti zelo
pripomogel k temu, da bi se konfliktni potencial v raznojezično in razno-
kulturno bolj ali manj heterogenih razredih, kjer vladajo diskriminatorni
odnosi moči in nemoči, lahko bistveno omilil oz. zmanjšal.
Poleg omenjenih konceptov medkulturnosti, interkulturnosti lahko
v strokovni literaturi zasledimo še pojme suprakulturnost, katakulturnost
idr. (Bauer, 2013; Durbaba, 2021). Medtem ko suprakulturnost pomeni splo-
šne značilnosti oz. aktivnosti, ki se ne nanašajo na nobeno konkretno kul-
turo, temveč veljajo za celotno človeštvo, za vse kulture in zajamejo splošne
etične in humanistične vrednote, pomeni katakulturnost prav nasprotno.
Katakulturnost poudarja predvsem nacionalne ali etnične identitete, neke
vrste novo diferenciacijo lastne kulturne identitete. Zagovorniki katakul-
turnosti poskušajo oživiti stare tradicije, rituale, všeč jim je retrodizajn vsa-
kodnevnih delovnih pripomočkov, knjige s starodavnimi recepti … (prim.
Bauer, 2013; Durbaba, 2021). Omenjena koncepta sta relativno nova in v
kontekstu pouka tujega jezika še nista bila tematizirana. Če ocenimo na
hitro, se zdita obetavna, zanimiva, drugačna, ampak hkrati obstaja tudi ne-
varnost, da bi ju preveč enostransko in skrajno interpretirali in udejanjili.
Multikulturnost5 je spet izraz z latinsko predpono multi- in pomeni
več. Po Bauerju pomeni multikulturnost soobstoj različnih kulturnih sku-
pin ali najrazličnejših vzporednih svetov. Ti živijo v mirnem sožitju, brez
konfliktov, ohranjajo lastne kulturne specifike brez aktivnega poskusa, da
bi se približali drug drugemu ali se konstruktivno ali dekonstruktivno so-
očili drug z drugim in ne da bi dejansko hoteli najti tudi določene skupne
značilnosti. Multikulturnost, kot odločno kritično povzame Bauer, nima
nikakršnih interkulturnih dimenzij (2013, str. 4)6.
5 Multikulturnost je sicer zelo znan izraz, koncept, morda je še bolj znana oz. bila še
bolj popularna okrajšava nemške kanclerke Merklove za srečen koncept sobivanja
multikulti, ki pa je danes že označen za preseženega oz. je aktualen še kot t. i. bou-
tique multiculturalism.
6 Bauer je že zelo hitro po tem, ko se je v Nemčiji pojavil koncept multikulturnosti,
izrazil dvom in bil zelo skeptičen oz. kritičen do predlaganega. Vzporedni svetovi in
206
na ideji, da deželoznanstvenih vsebin pri pouku ne bi več vezali na posame-
zne dežele, temveč na t. i. transnacionalne pomenske prostore. V pedago-
giki je to vplivalo na pojav nove paradigme, tj. transkulturne pedagogike,
ki se na prvi pogled ne razlikuje bistveno od široko humanistično usmerje-
ne vzgoje. Koncept transkulturnosti še ni v celoti in dosledno našel svojega
mesta v praksi učenja in poučevanja tujih jezikov. Če izhajamo iz zapisanih
teoretičnih izhodišč, pa se zdi, da je obetaven in bi lahko v prihodnosti zelo
pripomogel k temu, da bi se konfliktni potencial v raznojezično in razno-
kulturno bolj ali manj heterogenih razredih, kjer vladajo diskriminatorni
odnosi moči in nemoči, lahko bistveno omilil oz. zmanjšal.
Poleg omenjenih konceptov medkulturnosti, interkulturnosti lahko
v strokovni literaturi zasledimo še pojme suprakulturnost, katakulturnost
idr. (Bauer, 2013; Durbaba, 2021). Medtem ko suprakulturnost pomeni splo-
šne značilnosti oz. aktivnosti, ki se ne nanašajo na nobeno konkretno kul-
turo, temveč veljajo za celotno človeštvo, za vse kulture in zajamejo splošne
etične in humanistične vrednote, pomeni katakulturnost prav nasprotno.
Katakulturnost poudarja predvsem nacionalne ali etnične identitete, neke
vrste novo diferenciacijo lastne kulturne identitete. Zagovorniki katakul-
turnosti poskušajo oživiti stare tradicije, rituale, všeč jim je retrodizajn vsa-
kodnevnih delovnih pripomočkov, knjige s starodavnimi recepti … (prim.
Bauer, 2013; Durbaba, 2021). Omenjena koncepta sta relativno nova in v
kontekstu pouka tujega jezika še nista bila tematizirana. Če ocenimo na
hitro, se zdita obetavna, zanimiva, drugačna, ampak hkrati obstaja tudi ne-
varnost, da bi ju preveč enostransko in skrajno interpretirali in udejanjili.
Multikulturnost5 je spet izraz z latinsko predpono multi- in pomeni
več. Po Bauerju pomeni multikulturnost soobstoj različnih kulturnih sku-
pin ali najrazličnejših vzporednih svetov. Ti živijo v mirnem sožitju, brez
konfliktov, ohranjajo lastne kulturne specifike brez aktivnega poskusa, da
bi se približali drug drugemu ali se konstruktivno ali dekonstruktivno so-
očili drug z drugim in ne da bi dejansko hoteli najti tudi določene skupne
značilnosti. Multikulturnost, kot odločno kritično povzame Bauer, nima
nikakršnih interkulturnih dimenzij (2013, str. 4)6.
5 Multikulturnost je sicer zelo znan izraz, koncept, morda je še bolj znana oz. bila še
bolj popularna okrajšava nemške kanclerke Merklove za srečen koncept sobivanja
multikulti, ki pa je danes že označen za preseženega oz. je aktualen še kot t. i. bou-
tique multiculturalism.
6 Bauer je že zelo hitro po tem, ko se je v Nemčiji pojavil koncept multikulturnosti,
izrazil dvom in bil zelo skeptičen oz. kritičen do predlaganega. Vzporedni svetovi in
206
