Page 209 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 209
o monokultur nosti, medkultur nosti in/ali večkultur nosti pr i pouku tujega jezik a
kov, skupaj z razvijanjem medkulturne ozaveščenosti kot bistvene sestavi-
ne pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti v drugem jeziku oz. jezikih
(SEJO, 2011, str. 8).
Medjezikovno in medkulturno sporazumevanje sta v SEJO obravna-
vana večinoma vzporedno, na prvem mestu je običajno navedeno medjezi-
kovno sporazumevanje. Medkulturni pristop je opisan kot koncept, znotraj
katerega se zasleduje cilj jezikovnega izobraževanja in spodbujanja razvo-
ja osebnosti učenca oz. učenke, »celotne osebnosti in občutka identitete kot
odziva na doživljanje drugačnosti v jeziku in kulturi« (2001, str. 23). Za-
nimiv je tudi navedek v SEJO, ki odgovornost in pristojnost za medkul-
turnost prepušča akterjem učnega procesa: »Učiteljem in učencem samim
mora biti prepuščeno, da te številne dele na novo povežejo v zdravo razvi-
jajočo se celoto« (prav tam).
Pri opisovanju splošnih zmožnosti učencev in učenk lahko v SEJO za-
sledimo poglavje o medkulturni ozaveščenosti, ki je opredeljena zelo širo-
ko:
Znanje, zavedanje in razumevanje odnosa (podobnosti in značilne
razlike) med »izvornim okoljem« in »okoljem ciljne skupnosti« ustvarjajo
medkulturno ozaveščenost. Treba pa je poudariti, da medkulturna ozaveš-
čenost obsega tudi zavedanje regionalnih in družbenih raznolikosti v obeh
svetovih. Bogati ga tudi zavedanje, da obstaja širši nabor kultur, kot so kul-
ture učenčevega J1 in J2. Širše zavedanje pomaga umestiti oba jezika v kon-
tekst. Poleg objektivnega znanja medkulturna ozaveščenost pokriva tudi
zavedanje podobe določene skupnosti v očeh druge skupnosti, na katero
pogosto vplivajo narodnostni stereotipi (2011, str. 127).
V SEJO so v nadaljevanju navedene in opredeljene še medkulturne
spretnosti in operativno znanje, kamor te sodijo: »sposobnost vzpostav-
ljanja odnosa med izvorno in tujo kulturo; kulturna občutljivost in spo-
sobnost identifikacije in uporabe različnih strategij za navezovanje stikov
z ljudmi iz drugih kultur; sposobnost izpolnjevanja vloge kulturnega pos-
rednika med lastno in tujo kulturo in sposobnost učinkovitega reševanja
medkulturnih nesporazumov in konfliktov; sposobnost preseganja stereo-
tipnih odnosov« (prav tam, str. 128).
Posebnost SEJO v primerjavi s predstavljenimi koncepti v prejšnjem
poglavju je ta, da loči med izrazoma večjezičnost in raznojezičnost (nem.
Plurlingualismus, angl. plurilingualism) ter medkulturnost in raznokul-
turnost (nem. Plurikulturalismus, angl. pluriculturalism). Koncept večje-
zičnosti pomeni po SEJO znanje ali soobstoj več jezikov v neki družbi, ki
209
kov, skupaj z razvijanjem medkulturne ozaveščenosti kot bistvene sestavi-
ne pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti v drugem jeziku oz. jezikih
(SEJO, 2011, str. 8).
Medjezikovno in medkulturno sporazumevanje sta v SEJO obravna-
vana večinoma vzporedno, na prvem mestu je običajno navedeno medjezi-
kovno sporazumevanje. Medkulturni pristop je opisan kot koncept, znotraj
katerega se zasleduje cilj jezikovnega izobraževanja in spodbujanja razvo-
ja osebnosti učenca oz. učenke, »celotne osebnosti in občutka identitete kot
odziva na doživljanje drugačnosti v jeziku in kulturi« (2001, str. 23). Za-
nimiv je tudi navedek v SEJO, ki odgovornost in pristojnost za medkul-
turnost prepušča akterjem učnega procesa: »Učiteljem in učencem samim
mora biti prepuščeno, da te številne dele na novo povežejo v zdravo razvi-
jajočo se celoto« (prav tam).
Pri opisovanju splošnih zmožnosti učencev in učenk lahko v SEJO za-
sledimo poglavje o medkulturni ozaveščenosti, ki je opredeljena zelo širo-
ko:
Znanje, zavedanje in razumevanje odnosa (podobnosti in značilne
razlike) med »izvornim okoljem« in »okoljem ciljne skupnosti« ustvarjajo
medkulturno ozaveščenost. Treba pa je poudariti, da medkulturna ozaveš-
čenost obsega tudi zavedanje regionalnih in družbenih raznolikosti v obeh
svetovih. Bogati ga tudi zavedanje, da obstaja širši nabor kultur, kot so kul-
ture učenčevega J1 in J2. Širše zavedanje pomaga umestiti oba jezika v kon-
tekst. Poleg objektivnega znanja medkulturna ozaveščenost pokriva tudi
zavedanje podobe določene skupnosti v očeh druge skupnosti, na katero
pogosto vplivajo narodnostni stereotipi (2011, str. 127).
V SEJO so v nadaljevanju navedene in opredeljene še medkulturne
spretnosti in operativno znanje, kamor te sodijo: »sposobnost vzpostav-
ljanja odnosa med izvorno in tujo kulturo; kulturna občutljivost in spo-
sobnost identifikacije in uporabe različnih strategij za navezovanje stikov
z ljudmi iz drugih kultur; sposobnost izpolnjevanja vloge kulturnega pos-
rednika med lastno in tujo kulturo in sposobnost učinkovitega reševanja
medkulturnih nesporazumov in konfliktov; sposobnost preseganja stereo-
tipnih odnosov« (prav tam, str. 128).
Posebnost SEJO v primerjavi s predstavljenimi koncepti v prejšnjem
poglavju je ta, da loči med izrazoma večjezičnost in raznojezičnost (nem.
Plurlingualismus, angl. plurilingualism) ter medkulturnost in raznokul-
turnost (nem. Plurikulturalismus, angl. pluriculturalism). Koncept večje-
zičnosti pomeni po SEJO znanje ali soobstoj več jezikov v neki družbi, ki
209
