Page 210 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 210
povečamo tako, da npr. učence in učenke vzpodbujamo k učenju več je-
zikov, ne samo angleščine. Raznojezičnost pa je po SEJO širši koncept in
se nanaša na posameznika in na njegov celotni jezikovni repertoar, ki je
sestavljen iz vseh jezikov in vseh drobcev jezikov (2011, str. 9, 26s). Podob-
no je tudi medkulturnost osredotočena bolj na spoznavanje različnih kul-
tur, medtem ko je raznokulturnost specifična kombinacija za posameznika,
njegovo raven znanja jezikov, zmožnost variiranja, poudarjanja in soočanja
z določenimi kulturnimi vidiki jezika itd. (2011, str. 196).
Pri konceptu raznokulturnosti, ki je zastopan v SEJO, se kulture meša-
jo na ravni individuuma. Vsak posameznik tako razvije svoj lastni kultur-
ni vzorec, ki vsebuje več različno pridobljenih kulturnih komponent, med
drugim tudi te, ki so nastale pri učenju tujih jezikov. V idealnem primeru
naj bi raznojezični posamezniki istočasno razvili tudi raznokulturne kom-
petence. Raznokulturnosti se bolj kot SEJO 2001 posveča novi dokument, tj.
SEJO Dodatek (2019). Ta med drugim izpostavlja, da »vizija raznojezičnos-
ti po SEJO vrednoti kulturno in jezikovno različnost na ravni posamezni-
ka. Zagovarja prepričanje, da morajo učenci in učenke kot ‚socialni agensi‘
izkoristiti vse svoje jezikovne in kulturne vire in izkušnje, da bodo lahko v
celoti dejavni v socialnih in izobraževalnih kontekstih, da bodo vzpostavi-
li medsebojno razumevanje, dostopali do znanja in s tem širili svoj jezikov-
ni in kulturni repertoar« (SEJO Dodatek 2019, str. 163 (neobjavljena verzija
prevoda)). Raznojezična in raznokulturna zmožnost sta v dokumentu SEJO
Dodatek sestavljeni iz (1) raznokulturnega repertoarja posameznika, (2)
raznojezičnega razumevanja in (3) raznojezičnega repertoarja. In za vse te
tri sklope so navedeni opisniki za medkulturno zmožnost (prav tam, 164s).
Natančna analiza teh opisnikov, ki zapolnjujejo vrzel SEJO iz leta 2001 in
so zelo pomembni za pouk tujih jezikov, bi presegla okvir tega prispevka,
zato povzemamo:
Raznojezičnost po SEJO in po SEJO Dodatek (2019) se zdi na prvi pog-
led idealen koncept, ki konceptualno presega vse do sedaj predstavljene.
Opisniki v SEJO Dodatek so natančno opredeljeni in jih je zelo veliko, niso
pa neposredno prenosljivi v prakso in njihovo logiko je, podobno kot pri
opisnikih znanja jezika v SEJO, včasih težko razumeti. Nadalje se pokaže še
problem, ki otežuje raven uresničevanja tega koncepta, tj. da je raznokul-
turnost v domeni posameznika. Posamezniki pa so predvidoma različno
zreli, različno kompetentni, različno motivirani in tudi različno zainteresi-
rani za visoko razvite raznokulturne kompetence.
210
zikov, ne samo angleščine. Raznojezičnost pa je po SEJO širši koncept in
se nanaša na posameznika in na njegov celotni jezikovni repertoar, ki je
sestavljen iz vseh jezikov in vseh drobcev jezikov (2011, str. 9, 26s). Podob-
no je tudi medkulturnost osredotočena bolj na spoznavanje različnih kul-
tur, medtem ko je raznokulturnost specifična kombinacija za posameznika,
njegovo raven znanja jezikov, zmožnost variiranja, poudarjanja in soočanja
z določenimi kulturnimi vidiki jezika itd. (2011, str. 196).
Pri konceptu raznokulturnosti, ki je zastopan v SEJO, se kulture meša-
jo na ravni individuuma. Vsak posameznik tako razvije svoj lastni kultur-
ni vzorec, ki vsebuje več različno pridobljenih kulturnih komponent, med
drugim tudi te, ki so nastale pri učenju tujih jezikov. V idealnem primeru
naj bi raznojezični posamezniki istočasno razvili tudi raznokulturne kom-
petence. Raznokulturnosti se bolj kot SEJO 2001 posveča novi dokument, tj.
SEJO Dodatek (2019). Ta med drugim izpostavlja, da »vizija raznojezičnos-
ti po SEJO vrednoti kulturno in jezikovno različnost na ravni posamezni-
ka. Zagovarja prepričanje, da morajo učenci in učenke kot ‚socialni agensi‘
izkoristiti vse svoje jezikovne in kulturne vire in izkušnje, da bodo lahko v
celoti dejavni v socialnih in izobraževalnih kontekstih, da bodo vzpostavi-
li medsebojno razumevanje, dostopali do znanja in s tem širili svoj jezikov-
ni in kulturni repertoar« (SEJO Dodatek 2019, str. 163 (neobjavljena verzija
prevoda)). Raznojezična in raznokulturna zmožnost sta v dokumentu SEJO
Dodatek sestavljeni iz (1) raznokulturnega repertoarja posameznika, (2)
raznojezičnega razumevanja in (3) raznojezičnega repertoarja. In za vse te
tri sklope so navedeni opisniki za medkulturno zmožnost (prav tam, 164s).
Natančna analiza teh opisnikov, ki zapolnjujejo vrzel SEJO iz leta 2001 in
so zelo pomembni za pouk tujih jezikov, bi presegla okvir tega prispevka,
zato povzemamo:
Raznojezičnost po SEJO in po SEJO Dodatek (2019) se zdi na prvi pog-
led idealen koncept, ki konceptualno presega vse do sedaj predstavljene.
Opisniki v SEJO Dodatek so natančno opredeljeni in jih je zelo veliko, niso
pa neposredno prenosljivi v prakso in njihovo logiko je, podobno kot pri
opisnikih znanja jezika v SEJO, včasih težko razumeti. Nadalje se pokaže še
problem, ki otežuje raven uresničevanja tega koncepta, tj. da je raznokul-
turnost v domeni posameznika. Posamezniki pa so predvidoma različno
zreli, različno kompetentni, različno motivirani in tudi različno zainteresi-
rani za visoko razvite raznokulturne kompetence.
210
