Page 207 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 207
o monokultur nosti, medkultur nosti in/ali večkultur nosti pr i pouku tujega jezik a
Do sedaj omenjeni in na kratko predstavljeni koncepti kulturnosti in
različni pojmi, ki jih nekoliko natančneje opredeljujejo, kažejo določena
skupna stališča, prekrivanja, pa tudi nasprotja. Ne glede na to je vsem skup-
no to, da didaktično-metodološki koncepti in priporočila, ki se nanašajo
konkretno na obravnavanje kulturnih vsebin pri pouku tujega jezika, od
njih do sedaj niso veliko pridobili. Zdi se, da ta terminološka zmeda neugo-
dno vpliva na učitelje in učiteljice, onemogoča preglednost in sistematič-
nost in vodi v t. i. kulturno utrujenost. Učitelji in učiteljice menijo, da se iz
leta v leto veča obseg vsebin za pouk tujega jezika in manjša število ur, da
nimajo dovolj usposabljanj za kompetentno obravnavo kulturnih vsebin,
da pogosto nimajo dovolj lastnih izkušenj v okolju ciljne kulture, ki naj bi jo
posredovali, itd. (Durbaba 2021)7. Vsi ti dvomi in nelagodja so skladni s kri-
tikami in nezadostnostjo tako širokega nabora terminov in nezadostnega
ločevanja med njimi kot rabo medkulturnega in tudi transkulturnega pri-
stopa, ki ju je mogoče opaziti tudi v strokovnih publikacijah (prim. Altma-
yer, 2010; Hu, 2010; Kramsch, 2013; Durbaba, 2016; 2021, v tisku).
V tabeli, ki sledi, za lažjo orientacijo predstavljamo pregled rabe poj-
mov v različnih dokumentih.
Tabela 1: Raba pojmov v različnih obravnavanih dokumentih
Pojem Opis koncepta Pomen za poučevanje
interkultur- Gre za odmik od lastnih pomembnih Je dvotirna komunikacija, kar pouk na-
nost = med- in vrednostnih konceptov, sposobnost čeloma ni, a je hkrati najlažje izvedlji-
kulturnost zdržati nejasnosti in dvoumnosti z na- va in najpogosteje uporabljena oblika
menom relativiranja obstoječih in uče- vpogleda v drugo kulturo.
nja drugih vrednot in pomenov.
transkultur- Obsega vse kulturne dimenzije, od vsa- Pri pouku pogojno uporabno, saj pre-
nost kodnevnih rutin do visoke kulture. sega značilnosti posameznih kultur, ki
suprakultur- Namen je, da se odpovemo enoznač- jih učenci in učenke sploh še ne poz-
nost ni pripadnosti neki določeni kulturi ali najo.
se o tem ne izrekamo. Osredotoča se na Presega okvire tujega jezika, saj gre za
zlivanje in brisanje identitet, nastajanje zlivanje značilnosti in brisanje ločilnih
hibridnih identitet. elementov posameznih kultur, ki jih
Aktivnosti, ki se ne nanašajo na nobe- učenci ne poznajo.
no konkretno kulturo, temveč na člo-
veštvo z namenom preseči ločilne ele-
mente posameznih kultur.
njihov soobstoj brez razmišljanja o povezovanju in skupnih značilnostih so tudi po
našem mnenju upravičeno dolgoročno gledano problematični.
7 Navedeno lahko za Slovenijo potrdimo tudi iz neformalnih razgovorov z učitelji in
učiteljicami na šolah, na izobraževanjih in srečanjih.
207
Do sedaj omenjeni in na kratko predstavljeni koncepti kulturnosti in
različni pojmi, ki jih nekoliko natančneje opredeljujejo, kažejo določena
skupna stališča, prekrivanja, pa tudi nasprotja. Ne glede na to je vsem skup-
no to, da didaktično-metodološki koncepti in priporočila, ki se nanašajo
konkretno na obravnavanje kulturnih vsebin pri pouku tujega jezika, od
njih do sedaj niso veliko pridobili. Zdi se, da ta terminološka zmeda neugo-
dno vpliva na učitelje in učiteljice, onemogoča preglednost in sistematič-
nost in vodi v t. i. kulturno utrujenost. Učitelji in učiteljice menijo, da se iz
leta v leto veča obseg vsebin za pouk tujega jezika in manjša število ur, da
nimajo dovolj usposabljanj za kompetentno obravnavo kulturnih vsebin,
da pogosto nimajo dovolj lastnih izkušenj v okolju ciljne kulture, ki naj bi jo
posredovali, itd. (Durbaba 2021)7. Vsi ti dvomi in nelagodja so skladni s kri-
tikami in nezadostnostjo tako širokega nabora terminov in nezadostnega
ločevanja med njimi kot rabo medkulturnega in tudi transkulturnega pri-
stopa, ki ju je mogoče opaziti tudi v strokovnih publikacijah (prim. Altma-
yer, 2010; Hu, 2010; Kramsch, 2013; Durbaba, 2016; 2021, v tisku).
V tabeli, ki sledi, za lažjo orientacijo predstavljamo pregled rabe poj-
mov v različnih dokumentih.
Tabela 1: Raba pojmov v različnih obravnavanih dokumentih
Pojem Opis koncepta Pomen za poučevanje
interkultur- Gre za odmik od lastnih pomembnih Je dvotirna komunikacija, kar pouk na-
nost = med- in vrednostnih konceptov, sposobnost čeloma ni, a je hkrati najlažje izvedlji-
kulturnost zdržati nejasnosti in dvoumnosti z na- va in najpogosteje uporabljena oblika
menom relativiranja obstoječih in uče- vpogleda v drugo kulturo.
nja drugih vrednot in pomenov.
transkultur- Obsega vse kulturne dimenzije, od vsa- Pri pouku pogojno uporabno, saj pre-
nost kodnevnih rutin do visoke kulture. sega značilnosti posameznih kultur, ki
suprakultur- Namen je, da se odpovemo enoznač- jih učenci in učenke sploh še ne poz-
nost ni pripadnosti neki določeni kulturi ali najo.
se o tem ne izrekamo. Osredotoča se na Presega okvire tujega jezika, saj gre za
zlivanje in brisanje identitet, nastajanje zlivanje značilnosti in brisanje ločilnih
hibridnih identitet. elementov posameznih kultur, ki jih
Aktivnosti, ki se ne nanašajo na nobe- učenci ne poznajo.
no konkretno kulturo, temveč na člo-
veštvo z namenom preseči ločilne ele-
mente posameznih kultur.
njihov soobstoj brez razmišljanja o povezovanju in skupnih značilnostih so tudi po
našem mnenju upravičeno dolgoročno gledano problematični.
7 Navedeno lahko za Slovenijo potrdimo tudi iz neformalnih razgovorov z učitelji in
učiteljicami na šolah, na izobraževanjih in srečanjih.
207
