Page 205 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 205
o monokultur nosti, medkultur nosti in/ali večkultur nosti pr i pouku tujega jezik a
kodnevnih rutin do visoke kulture« oz. drugače: od Coca-Cole in McDo-
nald‘sa preko pop glasbe do gledališča, kanona itd. (Welsch, 2010, str. 42).
V nadaljevanju povzemamo pojmovanje transkulturnosti po Bauerju, ki
je sicer kritičen do Welscha, češ da je njegovo pojmovanje kulture mono-
kulturno in temelji na pojmovanju kulture po Herderju. Bauer (2013, str. 5)
nasprotno razume transkulturnost kot pojem za konkretne in diskurziv-
ne fenomene, katerih posebnost je ta, da se hote odpovejo enoznačni pri-
padnosti neki določeni kulturi (npr. to so moderne, sodobne svetovljanske
identitete) ali pripadnosti neki določeni kulturi ne morejo ali nočejo doka-
zati ali utemeljiti (npr. prostori zunaj kulturno specifičnih okolij, primer je
letališče). Transkulturnost se tako ne posveča predvsem opisovanju kultur-
nih pripadnosti ali odmikov od določene kulture, temveč se osredotoča na
zlivanje in brisanje identitet, ki jih najlažje opišemo konstruktivistično in
ki morajo na novo ustvariti lastne načine komunikacije: poleg transkultur-
nih produktov, že omenjenega letališča in še npr. Coca-Cole, poznamo še
transkulturne realne ali virtualne prostore, kot so npr. piktogrami, social-
ni mediji (Bauer, 2013, str. 5). Kriterij, da imamo opravka z nekim transkul-
turnim produktom ali da smo v transkulturnem prostoru, je ta, da za rabo
tega produkta ali za bivanje, delovanje v tem prostoru ne potrebujemo ali
komaj še potrebujemo specifična jezikovna ali kulturna znanja.3 Transkul-
turnost je povzročila transformacijo razumevanja kompleksnih identitet.
Identiteta posameznika je v današnjem času izredno dinamičen, procesni
in polimorfni konstrukt. Monokulturni habitus4 se tako danes umika hi-
bridnim identitetam. Welsch to ponazori s citatom: »Smo kulturni mešan-
ci. Kulturna identiteta današnjih individuumov je patchwork identiteta.«
(Welsch, 2010, str. 5).
3 Bauer opiše primer za produktno usmerjeno transkulturnost, ki je zanimiv razmis
lek tudi v kontekstu učenja in poučevanja tujih jezikov. Ameriški filmi so po mnenju
Bauerja namenjeni za marketing po vsem svetu. V njih so v standardiziranih sveto-
vih obravnavani osnovni človeški vzorci medsebojnih odnosov, katerih akterji so ot-
roci, živali, historične figure in so predstavljeni z zelo preprosto sinhronizacijo. Pri
tem filmi ne kršijo tabujev in razumejo jih tudi v tistih kulturah, kjer niso vsi kon-
zumenti medijev globalnega sveta, npr. tema prijateljstvo (Ice-Age), odnos med oče-
tom in sinom (Nemo) ali ljubezen (Pocahontas). Ti produkti, ki operirajo z ustalje-
nimi podobami sveta in pripovedujejo zgodbe, ki so za človeštvo izvornega pomena,
so praktično brez markerjev neke določene specifične kulture in so tako v pravem
pomenu besede transkulturni (Bauer, 2013, str. 5).
4 Monokulturni habitus je izraz, ki se nanaša na izraz monolingvalni habitus avtori-
ce Gogolin. Po Gogolinovi se monolingvalni habitus kaže v tem, da sta mišljenje in
ravnanje učiteljev v nacionalno mešanih razredih osredinjeni na en skupni jezik, kar
vodi k pomanjkljivim konstruktom večjezičnih učencev in učenk (Gogolin, 1992,
str. 190).
205
kodnevnih rutin do visoke kulture« oz. drugače: od Coca-Cole in McDo-
nald‘sa preko pop glasbe do gledališča, kanona itd. (Welsch, 2010, str. 42).
V nadaljevanju povzemamo pojmovanje transkulturnosti po Bauerju, ki
je sicer kritičen do Welscha, češ da je njegovo pojmovanje kulture mono-
kulturno in temelji na pojmovanju kulture po Herderju. Bauer (2013, str. 5)
nasprotno razume transkulturnost kot pojem za konkretne in diskurziv-
ne fenomene, katerih posebnost je ta, da se hote odpovejo enoznačni pri-
padnosti neki določeni kulturi (npr. to so moderne, sodobne svetovljanske
identitete) ali pripadnosti neki določeni kulturi ne morejo ali nočejo doka-
zati ali utemeljiti (npr. prostori zunaj kulturno specifičnih okolij, primer je
letališče). Transkulturnost se tako ne posveča predvsem opisovanju kultur-
nih pripadnosti ali odmikov od določene kulture, temveč se osredotoča na
zlivanje in brisanje identitet, ki jih najlažje opišemo konstruktivistično in
ki morajo na novo ustvariti lastne načine komunikacije: poleg transkultur-
nih produktov, že omenjenega letališča in še npr. Coca-Cole, poznamo še
transkulturne realne ali virtualne prostore, kot so npr. piktogrami, social-
ni mediji (Bauer, 2013, str. 5). Kriterij, da imamo opravka z nekim transkul-
turnim produktom ali da smo v transkulturnem prostoru, je ta, da za rabo
tega produkta ali za bivanje, delovanje v tem prostoru ne potrebujemo ali
komaj še potrebujemo specifična jezikovna ali kulturna znanja.3 Transkul-
turnost je povzročila transformacijo razumevanja kompleksnih identitet.
Identiteta posameznika je v današnjem času izredno dinamičen, procesni
in polimorfni konstrukt. Monokulturni habitus4 se tako danes umika hi-
bridnim identitetam. Welsch to ponazori s citatom: »Smo kulturni mešan-
ci. Kulturna identiteta današnjih individuumov je patchwork identiteta.«
(Welsch, 2010, str. 5).
3 Bauer opiše primer za produktno usmerjeno transkulturnost, ki je zanimiv razmis
lek tudi v kontekstu učenja in poučevanja tujih jezikov. Ameriški filmi so po mnenju
Bauerja namenjeni za marketing po vsem svetu. V njih so v standardiziranih sveto-
vih obravnavani osnovni človeški vzorci medsebojnih odnosov, katerih akterji so ot-
roci, živali, historične figure in so predstavljeni z zelo preprosto sinhronizacijo. Pri
tem filmi ne kršijo tabujev in razumejo jih tudi v tistih kulturah, kjer niso vsi kon-
zumenti medijev globalnega sveta, npr. tema prijateljstvo (Ice-Age), odnos med oče-
tom in sinom (Nemo) ali ljubezen (Pocahontas). Ti produkti, ki operirajo z ustalje-
nimi podobami sveta in pripovedujejo zgodbe, ki so za človeštvo izvornega pomena,
so praktično brez markerjev neke določene specifične kulture in so tako v pravem
pomenu besede transkulturni (Bauer, 2013, str. 5).
4 Monokulturni habitus je izraz, ki se nanaša na izraz monolingvalni habitus avtori-
ce Gogolin. Po Gogolinovi se monolingvalni habitus kaže v tem, da sta mišljenje in
ravnanje učiteljev v nacionalno mešanih razredih osredinjeni na en skupni jezik, kar
vodi k pomanjkljivim konstruktom večjezičnih učencev in učenk (Gogolin, 1992,
str. 190).
205
