Page 204 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 204
nosti (nem. Katakulturalität, angl. kataculturalism itd.). Razlike med
pojmi se pojavljajo znotraj posameznih disciplin, predvsem pa v različnih
disciplinah. V nadaljevanju bodo na kratko obravnavani pojmi, ki so hkra-
ti imena za koncepte in ki različno intenzivno, posredno ali neposredno re-
flektirajo in konturirajo tudi učenje in poučevanje tujih jezikov.
Medkulturnost razumemo v tem prispevku kot sinonim interkultur-
nosti. Predpona med- ali latinsko inter- pomeni, kot razloži Bauer (2013),
fragilni in efemerni vmes oz. med, ki lahko nastane, ko med sabo komu-
nicirajo pripadniki različnih kultur, tj. ljudje, ki govorijo več jezikov, in to
različne jezike, in katerih predstave o normalnosti in vrednotah se tako po-
membno razlikujejo, da lahko pri poskusu komunikacije prej ali slej pride
do t. i. critical incidents. Ta inter- delno označuje tudi odmik od lastnih po-
menskih in vrednostnih konceptov, sposobnost zdržati nejasnosti in dvo-
umnosti, kar vodi tako k učenju drugačnih vrednot in pomenov kot tudi
k relativiranju obstoječih, za kar pa je potrebna individualna interkultur-
na izkušnja.
Med- ali interkulturni učni pristop tako nakazuje dvotirno komuni-
kacijo. Izmenjava poteka v dveh smereh, od izhodiščne kulture k ciljni in
obratno. Pri šolskem pouku tujega jezika, tako Durbaba, ne moremo go-
voriti o pravi »izmenjavi«, saj se tuja kultura oz. kultura drugega načeloma
obravnava in vrednoti s svoje perspektive (Durbaba, 2021, str. 140). Pri po-
uku jo bolj ali manj predstavljajo izolirani elementi in vsebine, ki so učen-
cem in učenkam predstavljeni v zelo prečiščeni obliki: posredovanje kul-
ture, tj. tujega jezika in kulture, je prepuščeno (1) učiteljem in učiteljicam,
njihovim osebnim izkušnjam, stališčem, prepričanjem, tudi predsodkom,
(2) učnim gradivom, ki jih pripravljajo avtorji in avtorice, ki spet poljub-
no izbirajo in didaktično pripravljajo vsebine, ali pa te vsebine določajo za-
ložbe, in nazadnje še (3) kurikulom, kar mora biti skladno z izobraževal-
no-političnimi določili. Interkulturnost v teh okoliščinah pogosto pomeni
samo tradicionalno dodatno in jedrno nizanje in obravnavanje podatkov
o ciljni kulturi.
Transkulturnost je izraz z latinsko predpono trans-, ki jo lahko ra-
zumemo kot onkraj. Izraz je uvedel Welsch in s tem poimenoval poskus
formuliranja novega koncepta, ki bi presegel vse ugotovljene nezado-
stnosti interkulturnega pristopa, tj. še vedno obstoječe ideje o homogenih
in homogeniziranih, nacionalno in etnično omejenih kulturnih prostorih,
ki ne dopuščajo povezav in povezovanj z drugimi. Welschev koncept trans
kulturnosti je široko zasnovan, saj obsega »vse kulturne dimenzije, od vsa-
204
pojmi se pojavljajo znotraj posameznih disciplin, predvsem pa v različnih
disciplinah. V nadaljevanju bodo na kratko obravnavani pojmi, ki so hkra-
ti imena za koncepte in ki različno intenzivno, posredno ali neposredno re-
flektirajo in konturirajo tudi učenje in poučevanje tujih jezikov.
Medkulturnost razumemo v tem prispevku kot sinonim interkultur-
nosti. Predpona med- ali latinsko inter- pomeni, kot razloži Bauer (2013),
fragilni in efemerni vmes oz. med, ki lahko nastane, ko med sabo komu-
nicirajo pripadniki različnih kultur, tj. ljudje, ki govorijo več jezikov, in to
različne jezike, in katerih predstave o normalnosti in vrednotah se tako po-
membno razlikujejo, da lahko pri poskusu komunikacije prej ali slej pride
do t. i. critical incidents. Ta inter- delno označuje tudi odmik od lastnih po-
menskih in vrednostnih konceptov, sposobnost zdržati nejasnosti in dvo-
umnosti, kar vodi tako k učenju drugačnih vrednot in pomenov kot tudi
k relativiranju obstoječih, za kar pa je potrebna individualna interkultur-
na izkušnja.
Med- ali interkulturni učni pristop tako nakazuje dvotirno komuni-
kacijo. Izmenjava poteka v dveh smereh, od izhodiščne kulture k ciljni in
obratno. Pri šolskem pouku tujega jezika, tako Durbaba, ne moremo go-
voriti o pravi »izmenjavi«, saj se tuja kultura oz. kultura drugega načeloma
obravnava in vrednoti s svoje perspektive (Durbaba, 2021, str. 140). Pri po-
uku jo bolj ali manj predstavljajo izolirani elementi in vsebine, ki so učen-
cem in učenkam predstavljeni v zelo prečiščeni obliki: posredovanje kul-
ture, tj. tujega jezika in kulture, je prepuščeno (1) učiteljem in učiteljicam,
njihovim osebnim izkušnjam, stališčem, prepričanjem, tudi predsodkom,
(2) učnim gradivom, ki jih pripravljajo avtorji in avtorice, ki spet poljub-
no izbirajo in didaktično pripravljajo vsebine, ali pa te vsebine določajo za-
ložbe, in nazadnje še (3) kurikulom, kar mora biti skladno z izobraževal-
no-političnimi določili. Interkulturnost v teh okoliščinah pogosto pomeni
samo tradicionalno dodatno in jedrno nizanje in obravnavanje podatkov
o ciljni kulturi.
Transkulturnost je izraz z latinsko predpono trans-, ki jo lahko ra-
zumemo kot onkraj. Izraz je uvedel Welsch in s tem poimenoval poskus
formuliranja novega koncepta, ki bi presegel vse ugotovljene nezado-
stnosti interkulturnega pristopa, tj. še vedno obstoječe ideje o homogenih
in homogeniziranih, nacionalno in etnično omejenih kulturnih prostorih,
ki ne dopuščajo povezav in povezovanj z drugimi. Welschev koncept trans
kulturnosti je široko zasnovan, saj obsega »vse kulturne dimenzije, od vsa-
204
