Page 203 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 203
o monokultur nosti, medkultur nosti in/ali večkultur nosti pr i pouku tujega jezik a
se je načeloma zavedamo, ko izhajamo iz druge kulture in jo merimo po
svoji kulturi – kot tudi na jezikovni ravni, saj so npr. izrazi lastno in tuje,
tujec ali z germanizmom auslender2 ali po Pleteršniku vnánjik, inostrȃnəc,
inozę̑ məc, zelo zaznamovani in negativno konotirani. S takimi vsebinski-
mi in diskurznimi izhodišči je zelo težko razmišljati o učinkovitem med-
kulturnem učenju pri pouku tujega jezika, ki naj bi po Rocheju bilo »pog-
led v ogledalu« ali »elegantno krmarjenje med izhodišči in zahtevami ciljne
kulture in pogoji izhodiščne kulture« (Roche, 2001, str. 47).
Z globalizacijo, predvsem pa z migracijskimi procesi v sodobnem sve-
tu, so se tudi v didaktiki tujega jezika pospešila že obstoječa prizadeva-
nja (prim. npr. ROPP, 2017) za osvežitev in večjo in intenzivnejšo zastopa-
nost medkulturnih konceptov pri pouku tujega jezika. V prispevku bodo v
nadaljevanju obravnavani pojmi medkulturnost, interkulturnost, transkul-
turnost, multikulturnost, plurikulturnost, raznokulturnost in na kratko še
katakulturnost, saj želimo pokazati, da so teoretske razprave na tem podro-
čju zelo raznolike in terminološko pestre. V nadaljevanju bodo predstavlje-
ni veljavni dokumenti, ki na makroravni določajo pedagoški proces oz. v
tem prispevku učenje tujega jezika in s teoretskega vidika govorijo v korist
medkulturnemu učenju tujega jezika na vseh ravneh: SEJO, 2001, SEJO Do-
datek, 2019, ROPP, 2017, in nekateri učni načrti za pouk tujega jezika. Na
koncu prispevka je dodana nazorna predstavitev prakse v razredu z vidika
učiteljev in učiteljic, kjer se predvideva, da teoretska izhodišča niso dovolj
konkretizirana in ostajajo bolj ali manj na splošni ravni.
2. Terminološka pestrost, aparat
Terminološka pestrost okrog koncepta kultura je izrazita. Vedno znova se
pojavijo poskusi, da bi s predpono pred korenom kultura nekoliko omejili
pomen, in tako lahko beremo o medkulturnosti (nem. Zwischenkulturalität,
angl. interculturalism), interkulturnosti (nem. Interkulturalität, angl. inter-
culturalism), multikulturnosti (nem. Multikulturalität, angl. multicultura-
lism), raznokulturnosti (nem. Plurikulturalismus, angl. pluriculturalism)
transkulturnosti (nem. Transkulturalität, angl. transculturalism), katakul-
2 Izjava se nanaša na slovenski govorni prostor in tudi na splošno. Če bi se nanaša-
la samo na slovenski govorni prostor, potem bi auslender bil zelo zaznamovan, ker
označuje negativno relacijo, ki se je vzpostavila v nemškem govornem prostoru in
je bila kot taka prenesena v slovenski prostor. Nadaljnji primeri slabšalnega označe-
vanja v samem slovensko govorečem prostoru so še npr. čefur, kar je oznaka za pri-
seljenca iz bivše Jugoslavije, ali čič, kar je približno od Pleteršnika ali malo kasneje
slabšalna oznaka za Primorca, ki se je priselil na Štajersko.
203
se je načeloma zavedamo, ko izhajamo iz druge kulture in jo merimo po
svoji kulturi – kot tudi na jezikovni ravni, saj so npr. izrazi lastno in tuje,
tujec ali z germanizmom auslender2 ali po Pleteršniku vnánjik, inostrȃnəc,
inozę̑ məc, zelo zaznamovani in negativno konotirani. S takimi vsebinski-
mi in diskurznimi izhodišči je zelo težko razmišljati o učinkovitem med-
kulturnem učenju pri pouku tujega jezika, ki naj bi po Rocheju bilo »pog-
led v ogledalu« ali »elegantno krmarjenje med izhodišči in zahtevami ciljne
kulture in pogoji izhodiščne kulture« (Roche, 2001, str. 47).
Z globalizacijo, predvsem pa z migracijskimi procesi v sodobnem sve-
tu, so se tudi v didaktiki tujega jezika pospešila že obstoječa prizadeva-
nja (prim. npr. ROPP, 2017) za osvežitev in večjo in intenzivnejšo zastopa-
nost medkulturnih konceptov pri pouku tujega jezika. V prispevku bodo v
nadaljevanju obravnavani pojmi medkulturnost, interkulturnost, transkul-
turnost, multikulturnost, plurikulturnost, raznokulturnost in na kratko še
katakulturnost, saj želimo pokazati, da so teoretske razprave na tem podro-
čju zelo raznolike in terminološko pestre. V nadaljevanju bodo predstavlje-
ni veljavni dokumenti, ki na makroravni določajo pedagoški proces oz. v
tem prispevku učenje tujega jezika in s teoretskega vidika govorijo v korist
medkulturnemu učenju tujega jezika na vseh ravneh: SEJO, 2001, SEJO Do-
datek, 2019, ROPP, 2017, in nekateri učni načrti za pouk tujega jezika. Na
koncu prispevka je dodana nazorna predstavitev prakse v razredu z vidika
učiteljev in učiteljic, kjer se predvideva, da teoretska izhodišča niso dovolj
konkretizirana in ostajajo bolj ali manj na splošni ravni.
2. Terminološka pestrost, aparat
Terminološka pestrost okrog koncepta kultura je izrazita. Vedno znova se
pojavijo poskusi, da bi s predpono pred korenom kultura nekoliko omejili
pomen, in tako lahko beremo o medkulturnosti (nem. Zwischenkulturalität,
angl. interculturalism), interkulturnosti (nem. Interkulturalität, angl. inter-
culturalism), multikulturnosti (nem. Multikulturalität, angl. multicultura-
lism), raznokulturnosti (nem. Plurikulturalismus, angl. pluriculturalism)
transkulturnosti (nem. Transkulturalität, angl. transculturalism), katakul-
2 Izjava se nanaša na slovenski govorni prostor in tudi na splošno. Če bi se nanaša-
la samo na slovenski govorni prostor, potem bi auslender bil zelo zaznamovan, ker
označuje negativno relacijo, ki se je vzpostavila v nemškem govornem prostoru in
je bila kot taka prenesena v slovenski prostor. Nadaljnji primeri slabšalnega označe-
vanja v samem slovensko govorečem prostoru so še npr. čefur, kar je oznaka za pri-
seljenca iz bivše Jugoslavije, ali čič, kar je približno od Pleteršnika ali malo kasneje
slabšalna oznaka za Primorca, ki se je priselil na Štajersko.
203
