Page 198 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 198
iček, Planet). Trojne cilje trajnostnega razvoja naj bi dosegli z gospo-
darsko rastjo in razvojem (Kopnina, 2020), kar pa se kaže kot odmik od
trajnostnosti.
Trajnostna družba bo morala upoštevati poleg omejenih naravnih vi-
rov tudi razlike v kvaliteti življenja ter vrednote in pogoje, ki spremljajo
družbeni razvoj (Pappas, 2012), kar pa zahteva celovit pristop. Z našo raz
iskavo lahko temu samo pritrdimo.
Odličen način za obravnavo trajnostnih vsebin predstavlja pristop
Content and Language Integrated Learning (CLIL). CLIL je po definiciji
dvojno usmerjen izobraževalni pristop, pri katerem se dodaten jezik upo-
rablja za učenje in poučevanje tako vsebine kot jezika (Coyle, Hood in Mar-
sh, 2010). V Evropi je bil v 1990ih letih razvit za potrebe jezikovnega učenja,
in sicer tako, da so vsebine splošnega kurikuluma obravnavali v okviru po-
uka tujega jezika (Cross, 2013). Pri tem je »soft CLIL« krajši različek CLIL
programa (Ball idr. 2016). Prednost CLIL-a kot pristopa je možnost vključe-
vanja tem, ki se običajno ujemajo ali presegajo enojezične pristope, vendar
pa pomembno prispevajo k razvoju pismenosti materinega jezika in višajo
raven medkulturne zavesti in razvoj ključnih kompetenc ter s tem poveča-
jo motivacijo, sodelovanje in zadovoljstvo vključenih dijakov (Cross, 2013,
Ball idr., 2016).
Naše soft CLIL učne enote na temo trajnostni turizem v okviru pouka
tujega jezika so lepo predstavile, kako lahko trajnost povežemo s konkret-
nimi spremembami v družbi in tako v majhnih korakih, postopoma, z
majhnim učinkom dvignemo trajnostno zavest pri mladini, ki jo bo netraj-
nostni razvoj v bodočnost najbolj prizadeval. Ugotavljamo, da je CLIL učin-
kovito orodje, primerno za izobraževanje za trajnostni razvoj (Ito, 2018).
4. Zaključek
V globaliziranem svetu je merilo uspešnosti države najpogosteje gospodar-
ska rast. Politiki in ekonomisti si v glavnem delijo prepričanje, da je dose-
ganje gospodarske rasti ključni in skorajda edini cilj gospodarstva. Ome-
jenost naravnih virov je pripeljala do osnovanja koncepta trajnostnega
razvoja. Zmotno je prepričanje, da je trajnostni razvoj zgolj skrb za ekologi-
jo. Marsikdaj se neupravičeno zanemarjata družbena in ekonomska kom-
ponenta koncepta. Cilj držav v prihodnosti je ustvariti harmonijo med temi
tremi vidiki trajnostnega razvoja. Pomembno vlogo pri tem ima izobraže-
vanje. Izobraževanje o trajnostnosti mora temeljiti na širšem razumevanju
tega pojma s poudarkom na način, da trajnostnost vključuje tudi ekonom-
sko rast in poudarja pomen izobraževanja.
198
darsko rastjo in razvojem (Kopnina, 2020), kar pa se kaže kot odmik od
trajnostnosti.
Trajnostna družba bo morala upoštevati poleg omejenih naravnih vi-
rov tudi razlike v kvaliteti življenja ter vrednote in pogoje, ki spremljajo
družbeni razvoj (Pappas, 2012), kar pa zahteva celovit pristop. Z našo raz
iskavo lahko temu samo pritrdimo.
Odličen način za obravnavo trajnostnih vsebin predstavlja pristop
Content and Language Integrated Learning (CLIL). CLIL je po definiciji
dvojno usmerjen izobraževalni pristop, pri katerem se dodaten jezik upo-
rablja za učenje in poučevanje tako vsebine kot jezika (Coyle, Hood in Mar-
sh, 2010). V Evropi je bil v 1990ih letih razvit za potrebe jezikovnega učenja,
in sicer tako, da so vsebine splošnega kurikuluma obravnavali v okviru po-
uka tujega jezika (Cross, 2013). Pri tem je »soft CLIL« krajši različek CLIL
programa (Ball idr. 2016). Prednost CLIL-a kot pristopa je možnost vključe-
vanja tem, ki se običajno ujemajo ali presegajo enojezične pristope, vendar
pa pomembno prispevajo k razvoju pismenosti materinega jezika in višajo
raven medkulturne zavesti in razvoj ključnih kompetenc ter s tem poveča-
jo motivacijo, sodelovanje in zadovoljstvo vključenih dijakov (Cross, 2013,
Ball idr., 2016).
Naše soft CLIL učne enote na temo trajnostni turizem v okviru pouka
tujega jezika so lepo predstavile, kako lahko trajnost povežemo s konkret-
nimi spremembami v družbi in tako v majhnih korakih, postopoma, z
majhnim učinkom dvignemo trajnostno zavest pri mladini, ki jo bo netraj-
nostni razvoj v bodočnost najbolj prizadeval. Ugotavljamo, da je CLIL učin-
kovito orodje, primerno za izobraževanje za trajnostni razvoj (Ito, 2018).
4. Zaključek
V globaliziranem svetu je merilo uspešnosti države najpogosteje gospodar-
ska rast. Politiki in ekonomisti si v glavnem delijo prepričanje, da je dose-
ganje gospodarske rasti ključni in skorajda edini cilj gospodarstva. Ome-
jenost naravnih virov je pripeljala do osnovanja koncepta trajnostnega
razvoja. Zmotno je prepričanje, da je trajnostni razvoj zgolj skrb za ekologi-
jo. Marsikdaj se neupravičeno zanemarjata družbena in ekonomska kom-
ponenta koncepta. Cilj držav v prihodnosti je ustvariti harmonijo med temi
tremi vidiki trajnostnega razvoja. Pomembno vlogo pri tem ima izobraže-
vanje. Izobraževanje o trajnostnosti mora temeljiti na širšem razumevanju
tega pojma s poudarkom na način, da trajnostnost vključuje tudi ekonom-
sko rast in poudarja pomen izobraževanja.
198
