Page 162 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 162
obrazi več-/raznojezičnosti
Tabela1: Povzetek ugotovitev na začetnem preverjanju stališč in odnosa do matematike
Slovenija Slovaška Avstrija Litva
Najmanj verjamejo v Matematiko vidijo v Izmed vseh najmanj So najbolj prepričani,
mite o učenju mate- največji meri kot svojo verjamejo, da jim ma- da je matematika po-
matike. šibko točko. tematika lahko poma- memben šolski pred-
Najbolj verjamejo v Bolj kot drugi verja- ga razumeti svet. met.
uporabnost matema- mejo, da je uspeh v So najbolj prepričani,
tike v vsakdanjem živ- matematiki povezan z da se matematike uči-
ljenju. naravnimi predpogo- jo, ker se pač morajo.
Imajo najbolj pozitiv- ji (talent). Najmanj verjamejo v
no stališče glede truda V največji meri mate- koristnost matemati-
in vztrajnosti. matiko doživljajo kot ke pri reševanju pro-
nekaj dolgočasnega in blemov.
neumnega. So najmanj nagnjeni k
Najmanj od vseh ver- reševanju težkih mate-
jamejo, da bodo v živ- matičnih nalog.
ljenju matematiko pot-
rebovali, prav tako pa
je zanje najmanj verje-
tno, da bi izbrali pok-
lic, v katerem potre-
bujejo matematične
spretnosti.
Na osnovi vrednotenja je bil izračunan t.i. indeks odnosa. Višji indeks
pomeni boljši odnos do matematike. Povprečni indeks pozitivnih trditev je
bil 2,2 in povprečni (recipročni indeks) negativnih trditev je bil 1,8. Začetno
stanje je bilo torej ugodno za projekt, saj predstavlja dobro osnovo za razvoj
spretnosti v realistični matematiki in splošni finančni pismenosti.
Med državami so se pokazale večje razlike. Povprečni indeksi po drža-
vah so bili: Litva: 1,8; Slovaška 1,5, Avstrija 1,9 in Slovenija 2,1. Slovaška je to-
rej imela najnižji indeks, Slovenija pa najvišjega. Treba je poudariti, da gre
za povprečne vrednosti, ki pogosto skrivajo nekatere posebnosti.
6.2 Končna evalvacija učinkovitosti
V tabeli 2 navajamo podrobne podatke o mnenju dijakov po zaključenem
modulu, navedene so absolutne vrednosti.
Indeks učinkovitosti je v vseh državah višji od 1, povprečje vseh pov-
prečij pa 2,0. To pomeni, da je približno 66 % dijakov v povprečju pozitivno
odreagiralo na trditve v Tabeli 2. Indeks učinkovitosti je podoben za Litv o,
Slovaško in Avstrijo, in sicer znaša za Litvo 1,77, za Slovaško 1,74 in za Av-
strijo 1,70. Veliko pozitivno odstopanje od tega je indeks učinkovitosti za
Slovenijo, ki znaša 2,81.
162
Tabela1: Povzetek ugotovitev na začetnem preverjanju stališč in odnosa do matematike
Slovenija Slovaška Avstrija Litva
Najmanj verjamejo v Matematiko vidijo v Izmed vseh najmanj So najbolj prepričani,
mite o učenju mate- največji meri kot svojo verjamejo, da jim ma- da je matematika po-
matike. šibko točko. tematika lahko poma- memben šolski pred-
Najbolj verjamejo v Bolj kot drugi verja- ga razumeti svet. met.
uporabnost matema- mejo, da je uspeh v So najbolj prepričani,
tike v vsakdanjem živ- matematiki povezan z da se matematike uči-
ljenju. naravnimi predpogo- jo, ker se pač morajo.
Imajo najbolj pozitiv- ji (talent). Najmanj verjamejo v
no stališče glede truda V največji meri mate- koristnost matemati-
in vztrajnosti. matiko doživljajo kot ke pri reševanju pro-
nekaj dolgočasnega in blemov.
neumnega. So najmanj nagnjeni k
Najmanj od vseh ver- reševanju težkih mate-
jamejo, da bodo v živ- matičnih nalog.
ljenju matematiko pot-
rebovali, prav tako pa
je zanje najmanj verje-
tno, da bi izbrali pok-
lic, v katerem potre-
bujejo matematične
spretnosti.
Na osnovi vrednotenja je bil izračunan t.i. indeks odnosa. Višji indeks
pomeni boljši odnos do matematike. Povprečni indeks pozitivnih trditev je
bil 2,2 in povprečni (recipročni indeks) negativnih trditev je bil 1,8. Začetno
stanje je bilo torej ugodno za projekt, saj predstavlja dobro osnovo za razvoj
spretnosti v realistični matematiki in splošni finančni pismenosti.
Med državami so se pokazale večje razlike. Povprečni indeksi po drža-
vah so bili: Litva: 1,8; Slovaška 1,5, Avstrija 1,9 in Slovenija 2,1. Slovaška je to-
rej imela najnižji indeks, Slovenija pa najvišjega. Treba je poudariti, da gre
za povprečne vrednosti, ki pogosto skrivajo nekatere posebnosti.
6.2 Končna evalvacija učinkovitosti
V tabeli 2 navajamo podrobne podatke o mnenju dijakov po zaključenem
modulu, navedene so absolutne vrednosti.
Indeks učinkovitosti je v vseh državah višji od 1, povprečje vseh pov-
prečij pa 2,0. To pomeni, da je približno 66 % dijakov v povprečju pozitivno
odreagiralo na trditve v Tabeli 2. Indeks učinkovitosti je podoben za Litv o,
Slovaško in Avstrijo, in sicer znaša za Litvo 1,77, za Slovaško 1,74 in za Av-
strijo 1,70. Veliko pozitivno odstopanje od tega je indeks učinkovitosti za
Slovenijo, ki znaša 2,81.
162
