Page 160 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 160
ici. Za štiri stopnje smo se odločili, da bi dijakom nakazali, da se želi-
mo izogniti nevtralnem stališču. Izjave, do katerih so se dijaki opredeljeva-
li, so povzete in prilagojene iz različnih standardiziranih testov za merjenje
odnosa do ter stališč o matematiki in pouku matematike (prim. Lipovec,
2014). Izjave so bile sledeče:
1. V razredu sem med boljšimi v matematiki.
2. Nekateri učenci preprosto ne zmorejo matematike.
3. V vsakdanjem življenu vsak potrebuje matematiko.
4. Če se potrudim, lahko rešim vsako nalogo.
5. Matematika je eden najvažnejših predmetov v šoli.
6. Rad/a bi delal/a v poklicu, kjer potrebuješ matematiko.
7. Kdor zna matematiko, je zelo pameten.
8. Matematiko bom gotovo potreboval/a v življenju.
9. Matematika je moja »šibka točka«.
10. Matematika je neumna in dolgočasna.
11. Rad/a rešujem zapletene matematične naloge.
12. Matematiko se učimo, da bi znali hitro računati.
13. Matematika me uči reševati probleme.
14. Matematika mi pomaga bolje razumeti svet okrog mene.
15. Matematiko se učim zato, ker se jo moram.
16. Matematika me uči pravilno misliti.
17. Pri matematiki je najpomembnejše reševanje mnogih nalog.
18. Matematika me uči vztrajnosti in doslednosti.
19. Računanje je najpomembnejši del matematike.
20. Več nalog kot rešim, boljši sem v matematiki.
Dijaki so vprašalnik izpolnjevali v svojem maternem jeziku.
V končni evalvaciji nismo več merili odnosa in stališč, saj je preteklo
premalo časa, da bi se spremenili (prim. Chouinard in Roy, 2008). Ponov-
no smo uporabili 4-stopenjsko Likertovo lestico, v kateri so dijaki izražali
strinjanje z naslednjimi trditvami:
1. Matematične teme v modulu so mi bile všeč.
160
mo izogniti nevtralnem stališču. Izjave, do katerih so se dijaki opredeljeva-
li, so povzete in prilagojene iz različnih standardiziranih testov za merjenje
odnosa do ter stališč o matematiki in pouku matematike (prim. Lipovec,
2014). Izjave so bile sledeče:
1. V razredu sem med boljšimi v matematiki.
2. Nekateri učenci preprosto ne zmorejo matematike.
3. V vsakdanjem življenu vsak potrebuje matematiko.
4. Če se potrudim, lahko rešim vsako nalogo.
5. Matematika je eden najvažnejših predmetov v šoli.
6. Rad/a bi delal/a v poklicu, kjer potrebuješ matematiko.
7. Kdor zna matematiko, je zelo pameten.
8. Matematiko bom gotovo potreboval/a v življenju.
9. Matematika je moja »šibka točka«.
10. Matematika je neumna in dolgočasna.
11. Rad/a rešujem zapletene matematične naloge.
12. Matematiko se učimo, da bi znali hitro računati.
13. Matematika me uči reševati probleme.
14. Matematika mi pomaga bolje razumeti svet okrog mene.
15. Matematiko se učim zato, ker se jo moram.
16. Matematika me uči pravilno misliti.
17. Pri matematiki je najpomembnejše reševanje mnogih nalog.
18. Matematika me uči vztrajnosti in doslednosti.
19. Računanje je najpomembnejši del matematike.
20. Več nalog kot rešim, boljši sem v matematiki.
Dijaki so vprašalnik izpolnjevali v svojem maternem jeziku.
V končni evalvaciji nismo več merili odnosa in stališč, saj je preteklo
premalo časa, da bi se spremenili (prim. Chouinard in Roy, 2008). Ponov-
no smo uporabili 4-stopenjsko Likertovo lestico, v kateri so dijaki izražali
strinjanje z naslednjimi trditvami:
1. Matematične teme v modulu so mi bile všeč.
160
