Page 159 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 159
matematika v soft clil pristopu v gimnaziji
tev, da učitelj uporablja bolj interaktivne tehnike (Novotná in Hofmannová,
2000). Retencijski testi kažejo slabše znanje matematike pri podpovprečnih
učencih, pri ostalih pa ni razlik (Serra, 2007). Na Portugalskem (Alvarenga,
2012) je bilo v raziskavi ugotovljeno, da učenci lahko kombinirajo angleš-
čino kot jezik sporazumevanja in matematiko pri reševanju matematičnih
problemov že po petih polurnih lekcijah. V Ukrajini so Vlasenko in dr.
(2019) preučevali razvoj TJ usposobljenosti študentov tehnike z uporabo
pristopa CLIL, in sicer so integrirali osnovni matematični predmet z uče-
njem angleškega jezika. Potrjujejo, da se je v tej kombinaciji izboljšala jezi-
kovna kompetenca študentov tehnike, dodatno pa navajajo tudi dvig njiho-
ve motivacije za študij. Jordanski raziskovalci (Miqdadi in Al-Jamal, 2013)
opisujejo težave študentov prvih letnikov, ki sicer niso imeli težav z angleš-
čino kot TJ v srednji šoli. Težave je mogoče pripisati naravi matematike
in abstraktnosti matematičnih pojmov. Avtorji priporočajo, da so težave
milejše, če imajo učenci boljše jezikovno predznanje. Belgijski raziskoval-
ci Surmont idr. (2016) so preučevali učinkovitost poučevanja matematike
skozi pristop CLIL v srednji šoli. Njihovi podatki kažejo, da CLIL pozitivno
vpliva ne samo na učenje jezika, ampak ima pozitiven vpliv na matematič-
no uspešnost dijakov že po krajšem času. Po njihovem mnenju CLIL morda
vpliva na kognitivni razvoj učencev, natančneje na metajezikovno sposob-
nost. Povečana zavest o jezikih pa lahko privede do boljšega razumevanja
matematike kot abstratnega jezika.
Kljub navedenim raziskavam za srednje šole je potrebno ugotoviti, da
je teh mnogo manj kot raziskav za osnovne šole in da prav vse poudarja-
jo pomembnost timskega dela učitelja matematike in učitelja tujega jezika
(Tarasenkova idr., 2020).
Zdi se torej, da bi naj soft CLIL pristop v srednji šoli, kjer lahko pred-
videvamo relativno dobro jezikovno predznanje dijakov, učinkoval pozi-
tivno.
5. Metodologija raziskave
Uporabili smo kvantitativno metodologijo pedagoškega raziskovanja. Za-
radi majhnih vzorcev smo ostali na deskriptivni statistiki, izračunali pa
smo dva indeksa, v začetni raziskavi smo tako prikazali indeks odnosa do
matematike, v končni pa indeks učinkovitosti projekta.
V začetni raziskavi nas je predvsem zanimal odnos do matematike in
stališča dijakov o učenju matematike. Zato smo za uporabili vprašalnik, na
katerem so dijaki izražali strinjanje s trditvijo na 4-stopenjski Likertovi le-
159
tev, da učitelj uporablja bolj interaktivne tehnike (Novotná in Hofmannová,
2000). Retencijski testi kažejo slabše znanje matematike pri podpovprečnih
učencih, pri ostalih pa ni razlik (Serra, 2007). Na Portugalskem (Alvarenga,
2012) je bilo v raziskavi ugotovljeno, da učenci lahko kombinirajo angleš-
čino kot jezik sporazumevanja in matematiko pri reševanju matematičnih
problemov že po petih polurnih lekcijah. V Ukrajini so Vlasenko in dr.
(2019) preučevali razvoj TJ usposobljenosti študentov tehnike z uporabo
pristopa CLIL, in sicer so integrirali osnovni matematični predmet z uče-
njem angleškega jezika. Potrjujejo, da se je v tej kombinaciji izboljšala jezi-
kovna kompetenca študentov tehnike, dodatno pa navajajo tudi dvig njiho-
ve motivacije za študij. Jordanski raziskovalci (Miqdadi in Al-Jamal, 2013)
opisujejo težave študentov prvih letnikov, ki sicer niso imeli težav z angleš-
čino kot TJ v srednji šoli. Težave je mogoče pripisati naravi matematike
in abstraktnosti matematičnih pojmov. Avtorji priporočajo, da so težave
milejše, če imajo učenci boljše jezikovno predznanje. Belgijski raziskoval-
ci Surmont idr. (2016) so preučevali učinkovitost poučevanja matematike
skozi pristop CLIL v srednji šoli. Njihovi podatki kažejo, da CLIL pozitivno
vpliva ne samo na učenje jezika, ampak ima pozitiven vpliv na matematič-
no uspešnost dijakov že po krajšem času. Po njihovem mnenju CLIL morda
vpliva na kognitivni razvoj učencev, natančneje na metajezikovno sposob-
nost. Povečana zavest o jezikih pa lahko privede do boljšega razumevanja
matematike kot abstratnega jezika.
Kljub navedenim raziskavam za srednje šole je potrebno ugotoviti, da
je teh mnogo manj kot raziskav za osnovne šole in da prav vse poudarja-
jo pomembnost timskega dela učitelja matematike in učitelja tujega jezika
(Tarasenkova idr., 2020).
Zdi se torej, da bi naj soft CLIL pristop v srednji šoli, kjer lahko pred-
videvamo relativno dobro jezikovno predznanje dijakov, učinkoval pozi-
tivno.
5. Metodologija raziskave
Uporabili smo kvantitativno metodologijo pedagoškega raziskovanja. Za-
radi majhnih vzorcev smo ostali na deskriptivni statistiki, izračunali pa
smo dva indeksa, v začetni raziskavi smo tako prikazali indeks odnosa do
matematike, v končni pa indeks učinkovitosti projekta.
V začetni raziskavi nas je predvsem zanimal odnos do matematike in
stališča dijakov o učenju matematike. Zato smo za uporabili vprašalnik, na
katerem so dijaki izražali strinjanje s trditvijo na 4-stopenjski Likertovi le-
159
