Page 161 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 161
matematika v soft clil pristopu v gimnaziji
2. Matematične teme v modulu so se mi zdele težke.
3. Bolje se učim nemško/rusko, če so teme povezane z matematiko.
4. Ugotovil sem, da v vsakdanjem življenju potrebujem matematiko.
5. V splošnem se rad učim matematiko.
Za izjave je bilo izračunano razmerje med dijaki, ki so se v celoti ali
delno strinjali z izjavo, in dijaki, ki so izjavo delno ali v celoti zavrnili. Pos-
ledica tega sta bila dva sklopa odgovorov (pozitivni in negativni). Nato je bil
za namene raziskave izračunan povprečni indeks, ki predstavlja povprečje
razmerij za uspešnost projekta (indeks uspešnosti). V trditvi 2 je bil upošte-
van negativni značaj izjave.
Če je indeks učinkovitosti 1, pomeni, da dijaki projekt (ali modul in
njegovo izvedbo) dojemajo nevtralno. Če je indeks učinkovitosti višji od 1,
to pomeni pozitiven učinek projekta. Višje kot je povprečje od 1, bolj so di-
jaki zadovoljni s projektom (ali z modulom in njegovo izvedbo) in obratno.
Iz indeksa je možno preračunati delež dijakov, če je npr. indeks 2, sta dve
tretjini dijakov odgovarjali pozitivno, če je indeks 3, je tako odgovarjalo tri
četrtine dijakov itd.
V končni evalvaciji smo dijakom zastavili tudi dve odprti vprašanji o
tem, katere matematične enote so jim bile najbolj in katere najmanj všeč.
6. Rezultati
6.1 Začetno preverjanje stanja
Najprej navajamo stališča, ki so jih dijaki izrazili glede odnosa do matema-
tike kot šolskega predmeta. Trditve so bile razdeljene v dve skupini, v sku-
pino t.i. pozitivnih izjav in v skupino t.i. negativnih izjav. V skupini nega-
tivnih izjav so bili razen izjav, ki izražajo negativne odnos do matematike
(npr. T10), tudi napačne predstave o tem, kako se matematiko učimo (npr.
T20), in drugi miti, ki veljajo za matematiko (npr. T2). Pozitivne izjave so
izražale stališča in odnos, ki si ga pri pouku matematike želimo. Pozitiv-
ne izjave so: 1, 3, 5, 6, 8, 11, 13, 14 in 18. Ostale izjave so bile v skupini, kjer je
vrednotenje potekalo obrnjeno (npr. popolnoma se strinjam 1 točka, popol-
noma se ne strinjam 4 točke).
Relativne trditve (npr. najbolj / najmanj) se nanašajo na sodelujoče
države. Izračunane so bile glede na deleže sodelujočih dijakov, ki so stališče
izrazili. Ugotovitve so prikazane v Tabeli 1.
161
2. Matematične teme v modulu so se mi zdele težke.
3. Bolje se učim nemško/rusko, če so teme povezane z matematiko.
4. Ugotovil sem, da v vsakdanjem življenju potrebujem matematiko.
5. V splošnem se rad učim matematiko.
Za izjave je bilo izračunano razmerje med dijaki, ki so se v celoti ali
delno strinjali z izjavo, in dijaki, ki so izjavo delno ali v celoti zavrnili. Pos-
ledica tega sta bila dva sklopa odgovorov (pozitivni in negativni). Nato je bil
za namene raziskave izračunan povprečni indeks, ki predstavlja povprečje
razmerij za uspešnost projekta (indeks uspešnosti). V trditvi 2 je bil upošte-
van negativni značaj izjave.
Če je indeks učinkovitosti 1, pomeni, da dijaki projekt (ali modul in
njegovo izvedbo) dojemajo nevtralno. Če je indeks učinkovitosti višji od 1,
to pomeni pozitiven učinek projekta. Višje kot je povprečje od 1, bolj so di-
jaki zadovoljni s projektom (ali z modulom in njegovo izvedbo) in obratno.
Iz indeksa je možno preračunati delež dijakov, če je npr. indeks 2, sta dve
tretjini dijakov odgovarjali pozitivno, če je indeks 3, je tako odgovarjalo tri
četrtine dijakov itd.
V končni evalvaciji smo dijakom zastavili tudi dve odprti vprašanji o
tem, katere matematične enote so jim bile najbolj in katere najmanj všeč.
6. Rezultati
6.1 Začetno preverjanje stanja
Najprej navajamo stališča, ki so jih dijaki izrazili glede odnosa do matema-
tike kot šolskega predmeta. Trditve so bile razdeljene v dve skupini, v sku-
pino t.i. pozitivnih izjav in v skupino t.i. negativnih izjav. V skupini nega-
tivnih izjav so bili razen izjav, ki izražajo negativne odnos do matematike
(npr. T10), tudi napačne predstave o tem, kako se matematiko učimo (npr.
T20), in drugi miti, ki veljajo za matematiko (npr. T2). Pozitivne izjave so
izražale stališča in odnos, ki si ga pri pouku matematike želimo. Pozitiv-
ne izjave so: 1, 3, 5, 6, 8, 11, 13, 14 in 18. Ostale izjave so bile v skupini, kjer je
vrednotenje potekalo obrnjeno (npr. popolnoma se strinjam 1 točka, popol-
noma se ne strinjam 4 točke).
Relativne trditve (npr. najbolj / najmanj) se nanašajo na sodelujoče
države. Izračunane so bile glede na deleže sodelujočih dijakov, ki so stališče
izrazili. Ugotovitve so prikazane v Tabeli 1.
161
