Page 154 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 154
Kljub uspešnosti ostaja na področju CLIL-a vrsta vprašanj, ki jih
šolska in jezikovna politika v posameznih državah, posamezne šole ter
celo učitelji rešujejo različno. Med temi vprašanji so: problem učnih gradiv,
usposobljenosti učiteljev, izbor učiteljev (učitelj TJ ali učitelj nejezikovnega
predmeta), obseg uporabe pristopa CLIL, izbor nejezikovnih vsebin pri soft
CLIL-u oz. predmetov pri hart CLIL-u idr.
Nekateri raziskovalci, npr. Ball (2015; prim. Caraker, 2018), poskušajo
soft CLIL definirati kot tisto obliko pristopa, pri kateri poučuje učitelj tuje-
ga jezika (naravni govorec ali ne) in kjer je več poudarka na učenju jezika.
Ikeda (2013) definira soft CLIL (ang. weak ali soft) kot tip CLIL-a, ki ga izva-
ja za CLIL usposobljen učitelj tujega jezika, in sicer z namenom razvijanja
spretnosti v ciljnem jeziku kot primarnim ciljem ter pridobivanjem nejezi-
kovnega znanja kot sekundarnim ciljem. Terminologija ni enotna, saj se ob
teh dveh poimenovanjih pojavljajo tudi opisna poimenovanja kot naslanja-
nje na nejezikovni pouk vs. jezikovno občutljivo poučevanje, kjer nejezikov-
no vsebino podajamo v tujem jeziku (Pavón, 2010, str. 34).
Definicije se med drugim razlikujejo tudi v navedbi za CLIL usposob-
ljenega učitelja tujega jezika, kar predpostavlja, da je potrebno posebno izo-
braževanje za obvladovanje in izvajanje CLIL-a. Običajno namreč študijski
programi na področju tujih jezikov ne ponujajo posebnega izobraževanja
za CLIL. V praksi najdemo več pristopov pri učenju tujih jezikov in v drža-
vah, kot Slovenija, kjer se CLIL (gl. Uvod) ob trenutni zakonodaji ne more
uveljaviti v šolskem sistemu, ni pričakovati, da bodo učitelji na tem podro-
čju usposobljeni, ko bodo zaključili svoj študij. O paradigmi soft CLIL se
v raziskovanju govori šele v zadnjih nekaj letih in izbraževanje v tej smeri
najdemo samo v osamljenih primerih, kot je npr. program za profesional-
no usposabljanje ZGUČAN8 na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze
v Mariboru ter redki posamični (običajno izbirni) predmeti programov za
izobraževanje učiteljev. Toda tudi v tem primeru ne gre za izobraževanje za
učitelja, temveč za dodatno usposabljanje za učitelje tujih jezikov in učitelje
razrednega pouka za zgodnje poučevanje TJ.
Pregled situacije v Evropi (Eurydice Network, 2017) kaže, da izobra-
ževanje učiteljev ni enotno rešeno in da poteka izven univerzitetnih in vi-
sokošolskih študijev veliko aktivnosti, ki služijo razvoju in implementaciji
CLILa. Gre torej za aktivnosti, kot je naveden primer iz Slovenije.
8 Program Zgodnje poučevanje angleščine/nemščine, 60 ECTS, v okviru katerega učite-
lji tujih jezikov spoznavajo posamezne didaktike predmetov na razredni stopnji ter v
okviru predmeta CLIL in njegove prakse spoznavajo in preizkušajo soft CLIL.
154
šolska in jezikovna politika v posameznih državah, posamezne šole ter
celo učitelji rešujejo različno. Med temi vprašanji so: problem učnih gradiv,
usposobljenosti učiteljev, izbor učiteljev (učitelj TJ ali učitelj nejezikovnega
predmeta), obseg uporabe pristopa CLIL, izbor nejezikovnih vsebin pri soft
CLIL-u oz. predmetov pri hart CLIL-u idr.
Nekateri raziskovalci, npr. Ball (2015; prim. Caraker, 2018), poskušajo
soft CLIL definirati kot tisto obliko pristopa, pri kateri poučuje učitelj tuje-
ga jezika (naravni govorec ali ne) in kjer je več poudarka na učenju jezika.
Ikeda (2013) definira soft CLIL (ang. weak ali soft) kot tip CLIL-a, ki ga izva-
ja za CLIL usposobljen učitelj tujega jezika, in sicer z namenom razvijanja
spretnosti v ciljnem jeziku kot primarnim ciljem ter pridobivanjem nejezi-
kovnega znanja kot sekundarnim ciljem. Terminologija ni enotna, saj se ob
teh dveh poimenovanjih pojavljajo tudi opisna poimenovanja kot naslanja-
nje na nejezikovni pouk vs. jezikovno občutljivo poučevanje, kjer nejezikov-
no vsebino podajamo v tujem jeziku (Pavón, 2010, str. 34).
Definicije se med drugim razlikujejo tudi v navedbi za CLIL usposob-
ljenega učitelja tujega jezika, kar predpostavlja, da je potrebno posebno izo-
braževanje za obvladovanje in izvajanje CLIL-a. Običajno namreč študijski
programi na področju tujih jezikov ne ponujajo posebnega izobraževanja
za CLIL. V praksi najdemo več pristopov pri učenju tujih jezikov in v drža-
vah, kot Slovenija, kjer se CLIL (gl. Uvod) ob trenutni zakonodaji ne more
uveljaviti v šolskem sistemu, ni pričakovati, da bodo učitelji na tem podro-
čju usposobljeni, ko bodo zaključili svoj študij. O paradigmi soft CLIL se
v raziskovanju govori šele v zadnjih nekaj letih in izbraževanje v tej smeri
najdemo samo v osamljenih primerih, kot je npr. program za profesional-
no usposabljanje ZGUČAN8 na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze
v Mariboru ter redki posamični (običajno izbirni) predmeti programov za
izobraževanje učiteljev. Toda tudi v tem primeru ne gre za izobraževanje za
učitelja, temveč za dodatno usposabljanje za učitelje tujih jezikov in učitelje
razrednega pouka za zgodnje poučevanje TJ.
Pregled situacije v Evropi (Eurydice Network, 2017) kaže, da izobra-
ževanje učiteljev ni enotno rešeno in da poteka izven univerzitetnih in vi-
sokošolskih študijev veliko aktivnosti, ki služijo razvoju in implementaciji
CLILa. Gre torej za aktivnosti, kot je naveden primer iz Slovenije.
8 Program Zgodnje poučevanje angleščine/nemščine, 60 ECTS, v okviru katerega učite-
lji tujih jezikov spoznavajo posamezne didaktike predmetov na razredni stopnji ter v
okviru predmeta CLIL in njegove prakse spoznavajo in preizkušajo soft CLIL.
154
