Page 153 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 153
matematika v soft clil pristopu v gimnaziji
V okviru omenjenega projekta smo na vseh gimnazijah izvedli med
15-25 ur pouka soft CLIL-a, kjer smo povezovali nemščino ali ruščino kot
TJ ter finančno pismenost in realistično matematiko. Pouk smo izvedli po
modulu, pripravljenem v okviru projekta – gre za problemsko orientirane
učne enote, ki so po zahtevnosti sledile učnim načrtom za matematiko v
vseh štirih državah projekta in ravni A2 glede na SEJO pri TJ.
Pred implementacijo modula smo na vseh šolah izvedli anketo, katere
del so bila tudi stališča do matematike. Po implementaciji modula smo iz-
vedli še eno anketo, v kateri so sodelovali samo dijaki, ki so bili vključeni
v implementacijo modula. Podatke iz obeh anket bomo predstavili v empi-
ričnem delu prispevka. S tem želimo odgovoriti na osnovno raziskovalno
vprašanje o učinkovitosti povezovanja matematike in tujih jezikov v pris-
topu soft CLIL v srednji šoli. Empirični podatki, ki so nam voljo, se sicer
nanašajo samo na programe splošne gimnazije, tako bi lahko ostalo odpr-
to vprašanje prenosa na druge srednje šole. Vendar to glede na raziskave na
področju uspešnosti CLIL-a v zelo različnih tipih šol in na različnih stop
njah v vertikali šolskega sistema ne bi smelo biti vprašljivo, saj se je CLIL iz-
nebil predznaka elitizma, kot kažejo raziskave npr. van Mensel idr. (2020)
za Belgijo ali pa Canado (2019) za Španijo.
2. Soft CLIL in problem učitelja
Kot že omenjeno, se pristop soft CLIL pojavlja predvsem pri urah pouka
tujih jezikov in kot tak nekako v ospredje postavlja tujejezikovne cilje pred
nejezikovnimi. To pa ne pomeni, da gre za enotno realizacijo pristopa. Na
splošno velja za CLIL, da ga najdemo v zelo različnih oblikah, odvisno od
vrste dejavnikov, ki jim je skupno to, da usvajanje tujega jezika poteka od
vseh pristopov najbližje naravnemu usvajanju jezikov. Koncept CLIL-a z
vsemi možnimi oblikami je osnovan na integraciji tako imenovanih 4 C (v
ang.): vsebina (content), komunikacija (communication), kognicija (cogniti-
on) in kultura (culture) (prim. Coyle idr., 2010). Zelo različne oblike CLIL-a
najdemo povsod po Evropi v zelo različnih kontekstih od vrtca do univer-
ze7, tako da splošnega didaktičnega modela CLIL-a za vse te oblike ni mož-
no vzpostaviti. Glede na vertikalo v šolskem sistemu je CLIL pogosto najti
na nivoju srednješolskega izobraževanja, in sicer z vključevanjem predme-
tov, kot so zgodovina, geografija in naravoslovni predmeti, kar pa je na tej
stopnji šolanja odvisno v veliki meri od usposobljenosti učiteljev (Pérez-
-Canado, 2012).
7 Coyle (2007) npr. navaja 216 različnih oblik CLIL-a.
153
V okviru omenjenega projekta smo na vseh gimnazijah izvedli med
15-25 ur pouka soft CLIL-a, kjer smo povezovali nemščino ali ruščino kot
TJ ter finančno pismenost in realistično matematiko. Pouk smo izvedli po
modulu, pripravljenem v okviru projekta – gre za problemsko orientirane
učne enote, ki so po zahtevnosti sledile učnim načrtom za matematiko v
vseh štirih državah projekta in ravni A2 glede na SEJO pri TJ.
Pred implementacijo modula smo na vseh šolah izvedli anketo, katere
del so bila tudi stališča do matematike. Po implementaciji modula smo iz-
vedli še eno anketo, v kateri so sodelovali samo dijaki, ki so bili vključeni
v implementacijo modula. Podatke iz obeh anket bomo predstavili v empi-
ričnem delu prispevka. S tem želimo odgovoriti na osnovno raziskovalno
vprašanje o učinkovitosti povezovanja matematike in tujih jezikov v pris-
topu soft CLIL v srednji šoli. Empirični podatki, ki so nam voljo, se sicer
nanašajo samo na programe splošne gimnazije, tako bi lahko ostalo odpr-
to vprašanje prenosa na druge srednje šole. Vendar to glede na raziskave na
področju uspešnosti CLIL-a v zelo različnih tipih šol in na različnih stop
njah v vertikali šolskega sistema ne bi smelo biti vprašljivo, saj se je CLIL iz-
nebil predznaka elitizma, kot kažejo raziskave npr. van Mensel idr. (2020)
za Belgijo ali pa Canado (2019) za Španijo.
2. Soft CLIL in problem učitelja
Kot že omenjeno, se pristop soft CLIL pojavlja predvsem pri urah pouka
tujih jezikov in kot tak nekako v ospredje postavlja tujejezikovne cilje pred
nejezikovnimi. To pa ne pomeni, da gre za enotno realizacijo pristopa. Na
splošno velja za CLIL, da ga najdemo v zelo različnih oblikah, odvisno od
vrste dejavnikov, ki jim je skupno to, da usvajanje tujega jezika poteka od
vseh pristopov najbližje naravnemu usvajanju jezikov. Koncept CLIL-a z
vsemi možnimi oblikami je osnovan na integraciji tako imenovanih 4 C (v
ang.): vsebina (content), komunikacija (communication), kognicija (cogniti-
on) in kultura (culture) (prim. Coyle idr., 2010). Zelo različne oblike CLIL-a
najdemo povsod po Evropi v zelo različnih kontekstih od vrtca do univer-
ze7, tako da splošnega didaktičnega modela CLIL-a za vse te oblike ni mož-
no vzpostaviti. Glede na vertikalo v šolskem sistemu je CLIL pogosto najti
na nivoju srednješolskega izobraževanja, in sicer z vključevanjem predme-
tov, kot so zgodovina, geografija in naravoslovni predmeti, kar pa je na tej
stopnji šolanja odvisno v veliki meri od usposobljenosti učiteljev (Pérez-
-Canado, 2012).
7 Coyle (2007) npr. navaja 216 različnih oblik CLIL-a.
153
