Page 151 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 151
matematika v soft clil pristopu v gimnaziji
uspešnosti samega pristopa kot tudi zaradi etabliranja v jezikovni politi-
ki EU (prim. Aktionsplan für das Sprachenlernen und die Sprachenvielfalt
der EU Kommission, 20031). Ker akronim CLIL pokriva najrazličnejše ob-
like pristopa, ki jih razlikuje tako delež glede na nejezikovni predmet kot
tudi profil učitelja in seveda še vrsta drugih značilnosti, se v raziskovanju in
praksi v zadnjih letih uveljavlja nekakšno osnovno razlikovanje med hard
CLIL-om in soft CLIL-om.
Obe varianti je možno uveljavljati v celotni vertikali izobraževanja in
pri obeh s tujimi jeziki (v nadaljevanju TJ) lahko povezujemo praktično vse
t.i. nejezikovne predmete2. Pri tem si lahko kot izvajalce pristopa predstav
ljamo tako učitelje tujih jezikov kot učitelje nejezikovnih predmetov ali pa
timsko delo obojih.
Timsko delo razumemo kot situacijo, v kateri (vsi) oba učitelja sku-
paj implementirata vse faze poučevanja, od načrtovanja do izvedbe (Polak,
2009). Pri CLIL-u to pomeni, da bosta sodelovala učitelj tujega jezika in
učitelj tistega nejezikovnega predmeta, v okviru katerega po šolskem pred-
metniku načrtujemo CLIL.
Takšen opis velja za hard CLIL, kjer CLIL izvajamo pri nejezikovnem
predmetu (primer: pouk biologije v tujem jeziku). Za soft CLIL je opis tim-
skega dela malo drugačen; tukaj izvajamo CLIL pri urah tujega jezika in
sodelovala bosta prav tako učitelj tujega jezika in učitelj tistega ali tistih
nejezikovnih predmetov, ki jih želimo v nekem obsegu vključiti v pouk.
Koncept soft CLIL-a določajo torej učni načrti za tuji jezik, z vključevanjem
nejezikovnih vsebin pa ga do neke mere določajo tudi učni načrti nejezi-
kovnih predmetov in medpredmetne povezave v vseh učnih načrtih.
Razlikovanje med obema tipoma CLIL-a ima tudi jezikovno politič-
no komponento, kar pa velja dandanes v Evropi samo še za nekaj držav.
Podatki (Eurydice Network, Key Data on Teaching Languages at School in
Europe, 20173) kažejo, da v Evropi (šolsko leto 2015/2016) CLIL-a kot uve-
1 Gl. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/DE/TXT/HTML/?uri=LEGISSUM:c1106
8&from=DE
2 Izraz nejezikovni predmet se uporablja, da lahko predmete delimo na tiste, kjer so
v ospredju jezikovne kompetence (tuji jeziki, prvi jeziki), in tiste, kjer so v ospredju
nejezikovni cilji, npr. fizika, matematika, zgodovina, geografija, biologija idr. S tem
ne želimo zanikati, da učenci tudi pri teh predmetih pridobivajo neke jezikovne
spretnosti. Razlikovanje se nanaša na to, kar je v ospredju. Razen tega nam upora-
ba terminov jezikovni predmeti vs. nejezikovni predmeti omogoča, da laže opisujemo
razmerja v CLIL paradigmi.
3 Prim. https://www.eurydice.si/publikacije/Key-Data-on-Teaching-Languages-at-
-School-in-Europe-2017-EN.pdf?_t=1554834232
151
uspešnosti samega pristopa kot tudi zaradi etabliranja v jezikovni politi-
ki EU (prim. Aktionsplan für das Sprachenlernen und die Sprachenvielfalt
der EU Kommission, 20031). Ker akronim CLIL pokriva najrazličnejše ob-
like pristopa, ki jih razlikuje tako delež glede na nejezikovni predmet kot
tudi profil učitelja in seveda še vrsta drugih značilnosti, se v raziskovanju in
praksi v zadnjih letih uveljavlja nekakšno osnovno razlikovanje med hard
CLIL-om in soft CLIL-om.
Obe varianti je možno uveljavljati v celotni vertikali izobraževanja in
pri obeh s tujimi jeziki (v nadaljevanju TJ) lahko povezujemo praktično vse
t.i. nejezikovne predmete2. Pri tem si lahko kot izvajalce pristopa predstav
ljamo tako učitelje tujih jezikov kot učitelje nejezikovnih predmetov ali pa
timsko delo obojih.
Timsko delo razumemo kot situacijo, v kateri (vsi) oba učitelja sku-
paj implementirata vse faze poučevanja, od načrtovanja do izvedbe (Polak,
2009). Pri CLIL-u to pomeni, da bosta sodelovala učitelj tujega jezika in
učitelj tistega nejezikovnega predmeta, v okviru katerega po šolskem pred-
metniku načrtujemo CLIL.
Takšen opis velja za hard CLIL, kjer CLIL izvajamo pri nejezikovnem
predmetu (primer: pouk biologije v tujem jeziku). Za soft CLIL je opis tim-
skega dela malo drugačen; tukaj izvajamo CLIL pri urah tujega jezika in
sodelovala bosta prav tako učitelj tujega jezika in učitelj tistega ali tistih
nejezikovnih predmetov, ki jih želimo v nekem obsegu vključiti v pouk.
Koncept soft CLIL-a določajo torej učni načrti za tuji jezik, z vključevanjem
nejezikovnih vsebin pa ga do neke mere določajo tudi učni načrti nejezi-
kovnih predmetov in medpredmetne povezave v vseh učnih načrtih.
Razlikovanje med obema tipoma CLIL-a ima tudi jezikovno politič-
no komponento, kar pa velja dandanes v Evropi samo še za nekaj držav.
Podatki (Eurydice Network, Key Data on Teaching Languages at School in
Europe, 20173) kažejo, da v Evropi (šolsko leto 2015/2016) CLIL-a kot uve-
1 Gl. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/DE/TXT/HTML/?uri=LEGISSUM:c1106
8&from=DE
2 Izraz nejezikovni predmet se uporablja, da lahko predmete delimo na tiste, kjer so
v ospredju jezikovne kompetence (tuji jeziki, prvi jeziki), in tiste, kjer so v ospredju
nejezikovni cilji, npr. fizika, matematika, zgodovina, geografija, biologija idr. S tem
ne želimo zanikati, da učenci tudi pri teh predmetih pridobivajo neke jezikovne
spretnosti. Razlikovanje se nanaša na to, kar je v ospredju. Razen tega nam upora-
ba terminov jezikovni predmeti vs. nejezikovni predmeti omogoča, da laže opisujemo
razmerja v CLIL paradigmi.
3 Prim. https://www.eurydice.si/publikacije/Key-Data-on-Teaching-Languages-at-
-School-in-Europe-2017-EN.pdf?_t=1554834232
151
