Page 138 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 138
medkulturnega poučevanja književnosti vprašanje kanona pomembna
referenčna točka, od katere so odvisni cilji in metode nadaljnje obravnave.
V okviru medkulturne germanistike se je prvotno uporabljal izraz
„Ausländerliteratur“, pozneje je prevladal izraz medkulturna književnost
(Esselborn 2003). Vendar pa medkulturni prostori niso le migracijski pro-
stori, temveč tudi kraji z bolj ali manj gosto poseljenimi avtohtonimi manj-
šinami in/ali obmejna območja, za katera je tudi značilen intenziven stik
med kulturami in jeziki. Področja intenzivnega kulturnega stika so tudi
svetovne metropole ali turistična središča, kjer poteka večina globalizacij-
skih procesov kulturne homogenizacije, a se v njih ni mogoče izogniti niti
etnični raznolikosti.
S tega vidika literatura dobi nov pomen kot del družbeno-kulturnih
praks in oblika kulturne reprezentacije. Medkulturne literarne študije, ki
se razvijajo pod vplivom kulturnih študij, so v okviru svetovne književ-
nosti pozorne na „širok spekter postkolonialne literature, vključno z lite-
raturo o kreolizaciji, manjšinah in marginaliziranih” (Hartmann, 1999;
Dewulf, 2002). Vsekakor medkulturna književnost postaja pomemben lite-
rarni koncept v globalizirani družbi, ki ga morata upoštevati tako literarna
zgodovina kot didaktika književnosti (Kovač, 2011). Esselborn je medkul-
turno književnost opisal kot književnost, ki jo zaznamujejo prevzemanje,
izmenjava, mešanje ipd. Določil je tudi več meril, ki so lahko koristna pri
uvrščanju literarnega dela v okvir medkulturne književnosti:
– jezikovna in literarna medkulturnost: literarno delo je opredelje-
no kot večjezično, če predstavlja mešanico različnih jezikov, vse-
buje primere kodnega preklapljanja ali neprevedene dele, upo-
rablja različne jezike, takšen slog je pomemben za uveljavitev
večglasne in večkulturne identitete;
– medkulturna tematika: teme so srečanje z drugim, drugačnim,
tujcem, izpostavljeni problemi vključujejo diskriminacijo, rasi-
zem, marginalizacijo in v nasprotju s tem tudi solidarnost, druž-
beno prepoznavnost, strpnost;
– posamezni medkulturni podatki iz osebne zgodbe ali biografska
medkulturnost v obliki avtorjeve osebne zgodbe: izkušnja iz prve
roke glede migracij ali izgnanstva, odraščanje na obmejnem ob-
močju, pripadnost manjšini, življenje v velikih metropolah, vpliv
globalizacije ali izkušnje z drugimi kulturami;
138
referenčna točka, od katere so odvisni cilji in metode nadaljnje obravnave.
V okviru medkulturne germanistike se je prvotno uporabljal izraz
„Ausländerliteratur“, pozneje je prevladal izraz medkulturna književnost
(Esselborn 2003). Vendar pa medkulturni prostori niso le migracijski pro-
stori, temveč tudi kraji z bolj ali manj gosto poseljenimi avtohtonimi manj-
šinami in/ali obmejna območja, za katera je tudi značilen intenziven stik
med kulturami in jeziki. Področja intenzivnega kulturnega stika so tudi
svetovne metropole ali turistična središča, kjer poteka večina globalizacij-
skih procesov kulturne homogenizacije, a se v njih ni mogoče izogniti niti
etnični raznolikosti.
S tega vidika literatura dobi nov pomen kot del družbeno-kulturnih
praks in oblika kulturne reprezentacije. Medkulturne literarne študije, ki
se razvijajo pod vplivom kulturnih študij, so v okviru svetovne književ-
nosti pozorne na „širok spekter postkolonialne literature, vključno z lite-
raturo o kreolizaciji, manjšinah in marginaliziranih” (Hartmann, 1999;
Dewulf, 2002). Vsekakor medkulturna književnost postaja pomemben lite-
rarni koncept v globalizirani družbi, ki ga morata upoštevati tako literarna
zgodovina kot didaktika književnosti (Kovač, 2011). Esselborn je medkul-
turno književnost opisal kot književnost, ki jo zaznamujejo prevzemanje,
izmenjava, mešanje ipd. Določil je tudi več meril, ki so lahko koristna pri
uvrščanju literarnega dela v okvir medkulturne književnosti:
– jezikovna in literarna medkulturnost: literarno delo je opredelje-
no kot večjezično, če predstavlja mešanico različnih jezikov, vse-
buje primere kodnega preklapljanja ali neprevedene dele, upo-
rablja različne jezike, takšen slog je pomemben za uveljavitev
večglasne in večkulturne identitete;
– medkulturna tematika: teme so srečanje z drugim, drugačnim,
tujcem, izpostavljeni problemi vključujejo diskriminacijo, rasi-
zem, marginalizacijo in v nasprotju s tem tudi solidarnost, druž-
beno prepoznavnost, strpnost;
– posamezni medkulturni podatki iz osebne zgodbe ali biografska
medkulturnost v obliki avtorjeve osebne zgodbe: izkušnja iz prve
roke glede migracij ali izgnanstva, odraščanje na obmejnem ob-
močju, pripadnost manjšini, življenje v velikih metropolah, vpliv
globalizacije ali izkušnje z drugimi kulturami;
138
