Page 140 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 140
i, tudi literaturi, in to tako izhodiščni kot ciljni kulturi. Na tak način
pri učencih razvijamo kritično kulturno zavest oziroma zavest o prvi in
drugih kulturah na kognitivni, emocionalni in aktivnostni ravni. Tako pri
učencih dosegamo medkulturno sporazumevalno zmožnost. Tako pri po-
učevanju jezika kot književnosti učenci prepoznavajo in usvojijo komuni-
kacijske obrazce, ki so po teoriji transakcijske analize bistveni za učinko-
vito, nenasilno komunikacijo. S pomočjo tega znajo oceniti lastne vloge v
interakciji in zmorejo izstopati iz škodljivih odnosov trikotnika moči (na-
padalec, žrtev in reševalec, po Karpman 1968) oziroma presegati konflik-
tne situacije. V vseh delih učne enote je poudarek na raziskovalnem pristo-
pu oz. aktivnosti učencev (Mikolič, 2016a, b).
V modelu TILKA se torej pri jezikovnem pouku v medkulturno obrav-
navo vključi književnost kot pomembna priložnost za usvajanje prepričlji-
vih jezikovnih vzorcev in vzgojo za nenasilno komunikacijo.
6. Medkulturno poučevanje slovenščine in primeri
medkulturne obravnave nekaterih avtorjev
Na tej osnovi lahko tudi v okvir pouka slovenščine kot L1 vključujemo med-
kulturni pristop pri obravnavi avtorjev, ki sodijo bodisi v okvir medkultur-
ne književnosti bodisi jih lahko obravnavamo primerjalno z drugimi av-
torji svetovne književnosti. Prav tako lahko tovrstni pristop izkoristimo
za sočasno obravnavo jezikovnih vsebin in nenasilnih jezikovnih vzorcev.
Medkulturno poučevanje slovenskega jezika tako razumemo kot pouk, pri
katerem sočasno obravnavamo jezik in literaturo/kulturo z namenom raz-
vijati kritično zavest ter v to obravnavo vključujemo primerjave z drugimi
jeziki in drugimi kulturami, predvsem tistimi, ki so nam v okolju najbliž-
ji. Gre torej za vključevanje medkulturne vzgoje in vzgoje za nenasilno ko-
munikacijo v poučevanje slovenščine, kar ne pomeni zgolj odziv na potre-
be današnje medkulturne družbe, pač pa tudi možnost za ustvarjalen in
družbeno angažiran pristop učitelja, ki vzpodbudi enak odnos do predme-
ta tudi pri učencih.
Na strokovnih srečanjih in znanstvenih konferencah v okviru projek-
ta Jeziki štejejo (JeŠT) smo učiteljem in učiteljicam predstavili tako celoten
učni model TILKA kot njen osrednji element, tj. medkulturno obravnavo
književnosti. Za tovrstno obravnavo pri pouku slovenščine so se nam kot
zelo primerni pokazali naslednji avtorji: France Prešeren kot slovenski ka-
nonski avtor, ki ga lahko primerjamo s sočasnimi romantičnimi pesniki,
njegovo poezijo pa s številnimi prevodi v različne jezike; Tomaž Šalamun
140
pri učencih razvijamo kritično kulturno zavest oziroma zavest o prvi in
drugih kulturah na kognitivni, emocionalni in aktivnostni ravni. Tako pri
učencih dosegamo medkulturno sporazumevalno zmožnost. Tako pri po-
učevanju jezika kot književnosti učenci prepoznavajo in usvojijo komuni-
kacijske obrazce, ki so po teoriji transakcijske analize bistveni za učinko-
vito, nenasilno komunikacijo. S pomočjo tega znajo oceniti lastne vloge v
interakciji in zmorejo izstopati iz škodljivih odnosov trikotnika moči (na-
padalec, žrtev in reševalec, po Karpman 1968) oziroma presegati konflik-
tne situacije. V vseh delih učne enote je poudarek na raziskovalnem pristo-
pu oz. aktivnosti učencev (Mikolič, 2016a, b).
V modelu TILKA se torej pri jezikovnem pouku v medkulturno obrav-
navo vključi književnost kot pomembna priložnost za usvajanje prepričlji-
vih jezikovnih vzorcev in vzgojo za nenasilno komunikacijo.
6. Medkulturno poučevanje slovenščine in primeri
medkulturne obravnave nekaterih avtorjev
Na tej osnovi lahko tudi v okvir pouka slovenščine kot L1 vključujemo med-
kulturni pristop pri obravnavi avtorjev, ki sodijo bodisi v okvir medkultur-
ne književnosti bodisi jih lahko obravnavamo primerjalno z drugimi av-
torji svetovne književnosti. Prav tako lahko tovrstni pristop izkoristimo
za sočasno obravnavo jezikovnih vsebin in nenasilnih jezikovnih vzorcev.
Medkulturno poučevanje slovenskega jezika tako razumemo kot pouk, pri
katerem sočasno obravnavamo jezik in literaturo/kulturo z namenom raz-
vijati kritično zavest ter v to obravnavo vključujemo primerjave z drugimi
jeziki in drugimi kulturami, predvsem tistimi, ki so nam v okolju najbliž-
ji. Gre torej za vključevanje medkulturne vzgoje in vzgoje za nenasilno ko-
munikacijo v poučevanje slovenščine, kar ne pomeni zgolj odziv na potre-
be današnje medkulturne družbe, pač pa tudi možnost za ustvarjalen in
družbeno angažiran pristop učitelja, ki vzpodbudi enak odnos do predme-
ta tudi pri učencih.
Na strokovnih srečanjih in znanstvenih konferencah v okviru projek-
ta Jeziki štejejo (JeŠT) smo učiteljem in učiteljicam predstavili tako celoten
učni model TILKA kot njen osrednji element, tj. medkulturno obravnavo
književnosti. Za tovrstno obravnavo pri pouku slovenščine so se nam kot
zelo primerni pokazali naslednji avtorji: France Prešeren kot slovenski ka-
nonski avtor, ki ga lahko primerjamo s sočasnimi romantičnimi pesniki,
njegovo poezijo pa s številnimi prevodi v različne jezike; Tomaž Šalamun
140
