Page 139 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 139
vloga književnosti pr i medkultur nem pr istopu poučevanja jezik a
– kolektivna medkulturnost: skupna izkušnja celotne skupnosti,
navadno manjšinske skupnosti, ki je prisiljena migrirati, potovati
v tujino, bežati in nato sobivati ali se asimilirati;
– socialna medkulturnost: pripadnost posameznika različnim kul-
turnim okoljem ali različnim družbenim skupinam znotraj dolo-
čene skupnosti, kot so mladinske tolpe (Esselborn, 2009, str. 327–
328).
Z obravnavo medkulturne književnosti pri pouku dosegamo tako je-
zikovne in književne cilje kot cilje, povezane s pridobivanjem medkulturne
zmožnosti. Na tej osnovi učenci razvijajo celovito medkulturno sporazu-
mevalno zmožnost, kar je ključni cilj vsakega sodobno zastavljenega pouka
prvega in drugih/tujih jezikov.
5. Medkulturni pristop v okviru učnega modela TILKA
Medkulturni pristop poučevanja književnosti in obravnava medkulturne
književnosti se lahko vključujeta bodisi v okvir pouka L1 kot L2. Tak pri-
stop do književnosti v okviru jezikovnega pouka je vključen tudi v učni
model TILKA (Mikolič 2016a, b), za katerega so značilne naslednje usme-
ritve:
– poučevanje ob avtentičnih besedilih,
– poučevanje ob literarnih in neliterarnih besedilih,
– poučevanje jezika in književnosti hkrati,
– poučevanje kulture oziroma razpravljanje o aktualnih družbenih
problemih (mdr. tudi prepoznavanje ključnih besed kulture),
– prepoznavanje trikotnika moči,
– učenje ustreznih komunikacijskih vzorcev (kultura dialoga oz.
kultura nenasilne komunikacije).
V okviru modela TILKA tako pouk jezika in literature temelji na ži-
vljenjskih primerih in avtentičnem gradivu, besedilnem in slikovnem. Ob
takšnih umetnostnih, pa tudi neumetnostnih tekstih razvijamo jezikovno
sporazumevalno in bralno zmožnost, poleg tega pa jih uporabimo kot iz-
hodišče za razpravo na različne aktualne teme sodobne družbe. Izhajamo
iz tem, povezanih s posameznikovim ožjim okoljem, in prehajamo k druž-
beno relevantnim temam na nacionalni in nadnacionalni ravni oz. pove-
zanimi z različnimi kulturami. Jezik torej učimo tako, da govorimo o kul-
139
– kolektivna medkulturnost: skupna izkušnja celotne skupnosti,
navadno manjšinske skupnosti, ki je prisiljena migrirati, potovati
v tujino, bežati in nato sobivati ali se asimilirati;
– socialna medkulturnost: pripadnost posameznika različnim kul-
turnim okoljem ali različnim družbenim skupinam znotraj dolo-
čene skupnosti, kot so mladinske tolpe (Esselborn, 2009, str. 327–
328).
Z obravnavo medkulturne književnosti pri pouku dosegamo tako je-
zikovne in književne cilje kot cilje, povezane s pridobivanjem medkulturne
zmožnosti. Na tej osnovi učenci razvijajo celovito medkulturno sporazu-
mevalno zmožnost, kar je ključni cilj vsakega sodobno zastavljenega pouka
prvega in drugih/tujih jezikov.
5. Medkulturni pristop v okviru učnega modela TILKA
Medkulturni pristop poučevanja književnosti in obravnava medkulturne
književnosti se lahko vključujeta bodisi v okvir pouka L1 kot L2. Tak pri-
stop do književnosti v okviru jezikovnega pouka je vključen tudi v učni
model TILKA (Mikolič 2016a, b), za katerega so značilne naslednje usme-
ritve:
– poučevanje ob avtentičnih besedilih,
– poučevanje ob literarnih in neliterarnih besedilih,
– poučevanje jezika in književnosti hkrati,
– poučevanje kulture oziroma razpravljanje o aktualnih družbenih
problemih (mdr. tudi prepoznavanje ključnih besed kulture),
– prepoznavanje trikotnika moči,
– učenje ustreznih komunikacijskih vzorcev (kultura dialoga oz.
kultura nenasilne komunikacije).
V okviru modela TILKA tako pouk jezika in literature temelji na ži-
vljenjskih primerih in avtentičnem gradivu, besedilnem in slikovnem. Ob
takšnih umetnostnih, pa tudi neumetnostnih tekstih razvijamo jezikovno
sporazumevalno in bralno zmožnost, poleg tega pa jih uporabimo kot iz-
hodišče za razpravo na različne aktualne teme sodobne družbe. Izhajamo
iz tem, povezanih s posameznikovim ožjim okoljem, in prehajamo k druž-
beno relevantnim temam na nacionalni in nadnacionalni ravni oz. pove-
zanimi z različnimi kulturami. Jezik torej učimo tako, da govorimo o kul-
139
