Page 136 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 136
azuje, da branje in pisanje nista samostojni oziroma neodvisni dejav-
nosti, pač pa vključujeta tudi različne vrste govora, poslušanja, interakcije,
razumevanja, vrednotenja in čustvovanja. Gre za diskurz, ki se razlikuje od
kulture do kulture, od ustanove do ustanove itd. Družinski diskurz otrok,
ki so rojeni govorci manjšinskega jezika, se pogosto razlikuje od prevladu-
jočega šolskega diskurza, ki ga zato ne razumejo najbolje. Cilj hkratnega
poučevanja književnosti in jezika je torej doseči sociokulturno pismenost,
ki jo lahko razumemo kot sposobnost tvorjenja ustreznih kulturnih pome-
nov pri branju. Glede na to, da takšna pismenost opolnomoči, emancipira,
socializira, vzgaja, se zdi, da obstaja močan argument za takšno večpisme-
nost, kar pomeni sposobnost soočanja z različnimi jeziki, zvrstmi jezika,
dialekti in različnimi kulturami, etničnimi in drugimi družbenimi skupi-
nami, povezanimi z omenjenimi jeziki (Baker, 2006, str. 323–344).
Tako so tudi veščine in cilji, ki se jih dosega z branjem, zelo različ-
ni. Po Burwitz Melzer (v Bertocchi, 2011/12) lahko naštejemo številne cilje
medkulturnega pristopa poučevanja književnosti. Učenec razvije literarno
medkulturno zmožnost, ko pri razumevanju besedila zmore:
– prepoznati elemente, ki pripadajo tuji kulturi, in ovrednotiti kul-
turno distanco med njim samim in besedilom v tujem jeziku;
– prepoznati konflikt, spopad kultur, podati in pojasniti svoje mne-
nje in možno rešitev konflikta;
– primerjati različne kulturne situacije in primerjati možne scena-
rije na osnovi lastnih izkušenj v tujih in lastni državi;
– se vživeti v like, občutiti empatijo do njih in to tudi izraziti in ute-
meljiti;
– prepoznati stereotipe in predsodke v besedilu, tako eksplicitne
kot implicitne, in o njih kritično razpravljati;
– razumeti in ovrednotiti estetske in jezikovne izbire avtorja.
K temu sodijo še cilji, ki upoštevajo fazo poustvarjanja in tvorjenja be-
sedil; v skladu s temi cilji je učenec zmožen:
– oblikovati lastno mnenje in ga utemeljiti z argumenti, ki niso
samo osebni, pač pa segajo tudi v zgodovinski, družbeni, kultur-
ni kontekst;
– prepoznati, da obstajajo različna mnenja, ne samo njegova, in jih
sprejeti kot možna; strpnost se ne dosega zgolj preko vsebine lite-
rarnega dela, iz katerega izvemo, da obstajajo različne kulturne
136
nosti, pač pa vključujeta tudi različne vrste govora, poslušanja, interakcije,
razumevanja, vrednotenja in čustvovanja. Gre za diskurz, ki se razlikuje od
kulture do kulture, od ustanove do ustanove itd. Družinski diskurz otrok,
ki so rojeni govorci manjšinskega jezika, se pogosto razlikuje od prevladu-
jočega šolskega diskurza, ki ga zato ne razumejo najbolje. Cilj hkratnega
poučevanja književnosti in jezika je torej doseči sociokulturno pismenost,
ki jo lahko razumemo kot sposobnost tvorjenja ustreznih kulturnih pome-
nov pri branju. Glede na to, da takšna pismenost opolnomoči, emancipira,
socializira, vzgaja, se zdi, da obstaja močan argument za takšno večpisme-
nost, kar pomeni sposobnost soočanja z različnimi jeziki, zvrstmi jezika,
dialekti in različnimi kulturami, etničnimi in drugimi družbenimi skupi-
nami, povezanimi z omenjenimi jeziki (Baker, 2006, str. 323–344).
Tako so tudi veščine in cilji, ki se jih dosega z branjem, zelo različ-
ni. Po Burwitz Melzer (v Bertocchi, 2011/12) lahko naštejemo številne cilje
medkulturnega pristopa poučevanja književnosti. Učenec razvije literarno
medkulturno zmožnost, ko pri razumevanju besedila zmore:
– prepoznati elemente, ki pripadajo tuji kulturi, in ovrednotiti kul-
turno distanco med njim samim in besedilom v tujem jeziku;
– prepoznati konflikt, spopad kultur, podati in pojasniti svoje mne-
nje in možno rešitev konflikta;
– primerjati različne kulturne situacije in primerjati možne scena-
rije na osnovi lastnih izkušenj v tujih in lastni državi;
– se vživeti v like, občutiti empatijo do njih in to tudi izraziti in ute-
meljiti;
– prepoznati stereotipe in predsodke v besedilu, tako eksplicitne
kot implicitne, in o njih kritično razpravljati;
– razumeti in ovrednotiti estetske in jezikovne izbire avtorja.
K temu sodijo še cilji, ki upoštevajo fazo poustvarjanja in tvorjenja be-
sedil; v skladu s temi cilji je učenec zmožen:
– oblikovati lastno mnenje in ga utemeljiti z argumenti, ki niso
samo osebni, pač pa segajo tudi v zgodovinski, družbeni, kultur-
ni kontekst;
– prepoznati, da obstajajo različna mnenja, ne samo njegova, in jih
sprejeti kot možna; strpnost se ne dosega zgolj preko vsebine lite-
rarnega dela, iz katerega izvemo, da obstajajo različne kulturne
136
