Page 133 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 133
vloga književnosti pr i medkultur nem pr istopu poučevanja jezik a
some authors who proved to be suitable for such an approach, name-
ly: France Prešeren as a very translated Slovenian canonical author who
can be compared to contemporary romantic poets, Tomaž Šalamun as
a very translated Slovenian poet with many intercultural and multilin-
gual elements in his poetry; Josip Osti as a Slovene-Bosnian poet, Miro-
slav Košuta as a Slovenian poet in Italy. Intercultural treatment is pos-
sible both at the level of text reception and further reproduction. This is
where the individual and personal experiences of students come to the
fore, which is why this approach achieves the goals of intercultural and
even broader civic education: through encounters with others, different
students form self-image and learn to accept diversity, which are princi-
ples that support democratic coexistence.
Keywords: language teaching, intercultural education, literary educa-
tion, intercultural literature, intercultural communication competence
1. Uvod
Namen prispevka je pokazati vlogo književnosti pri medkulturnem pris-
topu poučevanja jezika. Tako na področju didaktike kot tudi v okviru
znanstvenih raziskav je namreč pogosta ločena obravnava jezika/slovnice
in književnosti. Mnogi se načeloma strinjajo, da sta jezik in literatura tes-
no povezani področji, po drugi strani pa se le redki raziskovalci ukvarjajo z
njunimi epistemološkimi in metodološkimi povezavami. Toda ali ni bistvo
razumevanja literature pravzaprav razumevanje njenega jezika? Ali pri raz-
vijanju bralne pismenosti ne razvijamo obenem tudi splošne pismenosti, in
to tako pri poučevanju L1 kot L2?
V našem prispevku bomo tako na osnovi pregleda literature, nekate-
rih učnih načrtov za slovenščino in tuje jezike ter izvirnega učnega mode-
la TILKA predstavili pomen književnosti za jezikovni pouk, še posebej v
okviru medkulturnega pristopa, ob tem pa opredelili še pojem medkultur-
ne literature. V zadnjem delu se bomo posvetili še medkulturnemu pristo-
pu pri pouku slovenščine in navedli predloge za obravnavo nekaterih av-
torjev, ki so se nam pokazali primerni za tovrsten pristop. Vse omenjene
pristope smo predstavljali na strokovnih in znanstvenih srečanjih in uspo-
sabljanjih v okviru projekta Jeziki štejejo (JeŠT)1, tako da so v članku pred-
stavljena tudi spoznanja, ki so rezultat skupnih razprav z učitelji in vzgoji-
telji, vključenimi v projekt.
1 JeŠt – Jeziki štejejo, 2017–2022, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani s partnerji,
financerja: Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, Ministrstvo za izobra-
ževanje, znanost in šport Republike Slovenije, nosilka: dr. Karmen Pižorn.
133
some authors who proved to be suitable for such an approach, name-
ly: France Prešeren as a very translated Slovenian canonical author who
can be compared to contemporary romantic poets, Tomaž Šalamun as
a very translated Slovenian poet with many intercultural and multilin-
gual elements in his poetry; Josip Osti as a Slovene-Bosnian poet, Miro-
slav Košuta as a Slovenian poet in Italy. Intercultural treatment is pos-
sible both at the level of text reception and further reproduction. This is
where the individual and personal experiences of students come to the
fore, which is why this approach achieves the goals of intercultural and
even broader civic education: through encounters with others, different
students form self-image and learn to accept diversity, which are princi-
ples that support democratic coexistence.
Keywords: language teaching, intercultural education, literary educa-
tion, intercultural literature, intercultural communication competence
1. Uvod
Namen prispevka je pokazati vlogo književnosti pri medkulturnem pris-
topu poučevanja jezika. Tako na področju didaktike kot tudi v okviru
znanstvenih raziskav je namreč pogosta ločena obravnava jezika/slovnice
in književnosti. Mnogi se načeloma strinjajo, da sta jezik in literatura tes-
no povezani področji, po drugi strani pa se le redki raziskovalci ukvarjajo z
njunimi epistemološkimi in metodološkimi povezavami. Toda ali ni bistvo
razumevanja literature pravzaprav razumevanje njenega jezika? Ali pri raz-
vijanju bralne pismenosti ne razvijamo obenem tudi splošne pismenosti, in
to tako pri poučevanju L1 kot L2?
V našem prispevku bomo tako na osnovi pregleda literature, nekate-
rih učnih načrtov za slovenščino in tuje jezike ter izvirnega učnega mode-
la TILKA predstavili pomen književnosti za jezikovni pouk, še posebej v
okviru medkulturnega pristopa, ob tem pa opredelili še pojem medkultur-
ne literature. V zadnjem delu se bomo posvetili še medkulturnemu pristo-
pu pri pouku slovenščine in navedli predloge za obravnavo nekaterih av-
torjev, ki so se nam pokazali primerni za tovrsten pristop. Vse omenjene
pristope smo predstavljali na strokovnih in znanstvenih srečanjih in uspo-
sabljanjih v okviru projekta Jeziki štejejo (JeŠT)1, tako da so v članku pred-
stavljena tudi spoznanja, ki so rezultat skupnih razprav z učitelji in vzgoji-
telji, vključenimi v projekt.
1 JeŠt – Jeziki štejejo, 2017–2022, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani s partnerji,
financerja: Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, Ministrstvo za izobra-
ževanje, znanost in šport Republike Slovenije, nosilka: dr. Karmen Pižorn.
133
