Page 137 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 137
vloga književnosti pr i medkultur nem pr istopu poučevanja jezik a
resničnosti, pač pa tudi preko dialoga s sošolci in s spoštovanjem
raznolikih mnenj;
- ovrednotiti svoje znanje o lastni in tujih kulturah, prepoznati
vire, iz katerih izhajajo te informacije, in sprejeti možnost, da so
te nepopolne, napačne in neobjektivne;
– izhajati iz svoje osebne izkušnje konfliktnih situacij in preizpraše-
vati ustreznost svojega vedenja;
– razpravljati o medkulturnih in univerzalnih temah, ki jih različ-
ne kulture različno obravnavajo, kot so vloga žensk v družbi, po-
men družine, odnos do socialnih razlik;
– oblikovati različne besedilne vrste v ciljnem jeziku, pri čemer gle-
de na zadano nalogo na različne načine izhaja iz teme in sloga iz-
vornega besedila; učenec lahko na primer besedilo napiše z vidika
drugega lika in tako zgodbo opazuje od znotraj tako, da se poisto-
veti z določenimi liki;
- predstaviti svoj pisni izdelek pred razredom, razložiti določene
vsebinske in slogovne izbire; ta cilj odpira možnost metakogni-
tivnega razmisleka, saj od učenca zahteva, da razmisli o značilno-
stih besedila, ki ga je sam ustvaril;
– zastopati različne perspektive in stališča pri ustvarjanju dialo-
gov, prizorov ali pri dramatizacijah; v teh primerih cilj predvi-
deva uporabo interakcijskih in govornih veščin za predstavitev
in reprodukcijo določenih likov, njihovih občutkov, njihovega ve-
denja, jezika, ki jih določa, povezav, ki obstajajo med temi liki in
učenci v razredu;
– metakognitivnega razmisleka in samoocenjevanja; učenec bi mo-
ral vedeti, kaj so medkulturni učni cilji, in znati oceniti svoj uspeh
glede teh ciljev (Bertocchi, 2011/12, str. 109−111).
Pri tovrstnem medkulturnem pristopu poučevanja jezika in književ-
nosti je zato pomembno izobraževalno gradivo zlasti tako imenovana med-
kulturna književnost.
4. Medkulturna književnost
Wintersteiner je v svojem delu Transkulturna literarna vzgoja (2006)
prepričan, da je koncept nacionalne literature danes v zatonu in da mono-
kulturalizem v sodobni družbi ni več veljavno načelo. V bistvu je v okvi-
137
resničnosti, pač pa tudi preko dialoga s sošolci in s spoštovanjem
raznolikih mnenj;
- ovrednotiti svoje znanje o lastni in tujih kulturah, prepoznati
vire, iz katerih izhajajo te informacije, in sprejeti možnost, da so
te nepopolne, napačne in neobjektivne;
– izhajati iz svoje osebne izkušnje konfliktnih situacij in preizpraše-
vati ustreznost svojega vedenja;
– razpravljati o medkulturnih in univerzalnih temah, ki jih različ-
ne kulture različno obravnavajo, kot so vloga žensk v družbi, po-
men družine, odnos do socialnih razlik;
– oblikovati različne besedilne vrste v ciljnem jeziku, pri čemer gle-
de na zadano nalogo na različne načine izhaja iz teme in sloga iz-
vornega besedila; učenec lahko na primer besedilo napiše z vidika
drugega lika in tako zgodbo opazuje od znotraj tako, da se poisto-
veti z določenimi liki;
- predstaviti svoj pisni izdelek pred razredom, razložiti določene
vsebinske in slogovne izbire; ta cilj odpira možnost metakogni-
tivnega razmisleka, saj od učenca zahteva, da razmisli o značilno-
stih besedila, ki ga je sam ustvaril;
– zastopati različne perspektive in stališča pri ustvarjanju dialo-
gov, prizorov ali pri dramatizacijah; v teh primerih cilj predvi-
deva uporabo interakcijskih in govornih veščin za predstavitev
in reprodukcijo določenih likov, njihovih občutkov, njihovega ve-
denja, jezika, ki jih določa, povezav, ki obstajajo med temi liki in
učenci v razredu;
– metakognitivnega razmisleka in samoocenjevanja; učenec bi mo-
ral vedeti, kaj so medkulturni učni cilji, in znati oceniti svoj uspeh
glede teh ciljev (Bertocchi, 2011/12, str. 109−111).
Pri tovrstnem medkulturnem pristopu poučevanja jezika in književ-
nosti je zato pomembno izobraževalno gradivo zlasti tako imenovana med-
kulturna književnost.
4. Medkulturna književnost
Wintersteiner je v svojem delu Transkulturna literarna vzgoja (2006)
prepričan, da je koncept nacionalne literature danes v zatonu in da mono-
kulturalizem v sodobni družbi ni več veljavno načelo. V bistvu je v okvi-
137
