Page 135 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 135
vloga književnosti pr i medkultur nem pr istopu poučevanja jezik a
ni statična tvorba, temveč neizčrpen vir pomenov, ki so odvisni od posa-
meznega bralca in zgodovinskega trenutka (Pezdirc Bartol, 2000a, str. 201).
Zaradi velikega pomena književnosti je ta pomemben del kurikula
za pouk L1, vendar pa se običajno poučuje ločeno od jezika, podobno kot
sta ločeni didaktika literature in didaktika jezika. Tako tudi učni načrt za
slovenščino za osnovno šolo v Sloveniji dosledno ločuje področji jezik in
književnost (Slovenščina, Učni načrt, 2018). Cilj poučevanja književnosti
v okviru kurikula L1 je poleg razvoja pismenosti tudi spoznavanje nacio-
nalne in svetovne kulturne dediščine, s čimer mladi pridobijo splošno izo-
brazbo in razgledanost, le redko pa je cilj poučevanja književnosti tudi raz-
vijanje komunikacijskih veščin. To je tudi razlog, da je književnost redko
vključena v kurikul za pouk L2, kjer je glavni poudarek prav na razvoju ko-
munikacijskih veščin. V slovenskem učnem načrtu za angleščino za osnov-
no šolo v okviru cilja, ki zajema razvijanje zmožnosti branja in bralnega
razumevanja, zasledimo, da učenci berejo “neumetnostna in umetnostna
(književna) besedila” v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdob-
ju (Angleščina, Učni načrt, 2016, str. 14, 16), a pomen književnosti je neko-
liko podrobneje pojasnjen v didaktičnih priporočilih le z vidika medkul-
turnega pristopa: “Ob branju preprostih književnih besedil poleg bogatenja
besedišča spoznajo posebnosti drugih kultur in razumejo njihovo drugač-
nost.”(Angleščina, Učni načrt, 2016, str. 43).
Če je v preteklosti vede o jeziku in književnosti povezoval koncept fi-
lologije, ki v nekaterih nacionalnih kontekstih še vedno obstaja, je danes
očitno, da pomembnost uporabe nekaterih jezikoslovnih metod pri obrav-
navi literarnega diskurza in obratno tako v znanosti kot pri poučevanju do-
kazujejo predvsem sodobni medkulturni pristopi.
3. Poučevanje književnosti po medkulturnem pristopu
Za medkulturni pristop je književnost pomembna predvsem zato, ker po-
maga bralcem pri vrednotenju različnih kultur in posledično razvija njiho-
vo medkulturno sporazumevalno zmožnost. V tem okviru je eden od ute-
meljiteljev medkulturne germanistike Karl Esselborn opredelil poučevanje
jezika, kulture in književnosti kot ključno za razvoj in spodbujanje med-
kulturne zavesti. Cilji medkulturne vzgoje so torej večplastni in vključujejo
jezikovno, sporazumevalno, bralno in medkulturno zmožnost (Esselborn,
2003, str. 482).
Podobno pristop sociokulturne pismenosti izpostavlja koncepte pi-
smenosti (literacies) in večpismenosti (multiliteracies); uporaba množine
135
ni statična tvorba, temveč neizčrpen vir pomenov, ki so odvisni od posa-
meznega bralca in zgodovinskega trenutka (Pezdirc Bartol, 2000a, str. 201).
Zaradi velikega pomena književnosti je ta pomemben del kurikula
za pouk L1, vendar pa se običajno poučuje ločeno od jezika, podobno kot
sta ločeni didaktika literature in didaktika jezika. Tako tudi učni načrt za
slovenščino za osnovno šolo v Sloveniji dosledno ločuje področji jezik in
književnost (Slovenščina, Učni načrt, 2018). Cilj poučevanja književnosti
v okviru kurikula L1 je poleg razvoja pismenosti tudi spoznavanje nacio-
nalne in svetovne kulturne dediščine, s čimer mladi pridobijo splošno izo-
brazbo in razgledanost, le redko pa je cilj poučevanja književnosti tudi raz-
vijanje komunikacijskih veščin. To je tudi razlog, da je književnost redko
vključena v kurikul za pouk L2, kjer je glavni poudarek prav na razvoju ko-
munikacijskih veščin. V slovenskem učnem načrtu za angleščino za osnov-
no šolo v okviru cilja, ki zajema razvijanje zmožnosti branja in bralnega
razumevanja, zasledimo, da učenci berejo “neumetnostna in umetnostna
(književna) besedila” v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdob-
ju (Angleščina, Učni načrt, 2016, str. 14, 16), a pomen književnosti je neko-
liko podrobneje pojasnjen v didaktičnih priporočilih le z vidika medkul-
turnega pristopa: “Ob branju preprostih književnih besedil poleg bogatenja
besedišča spoznajo posebnosti drugih kultur in razumejo njihovo drugač-
nost.”(Angleščina, Učni načrt, 2016, str. 43).
Če je v preteklosti vede o jeziku in književnosti povezoval koncept fi-
lologije, ki v nekaterih nacionalnih kontekstih še vedno obstaja, je danes
očitno, da pomembnost uporabe nekaterih jezikoslovnih metod pri obrav-
navi literarnega diskurza in obratno tako v znanosti kot pri poučevanju do-
kazujejo predvsem sodobni medkulturni pristopi.
3. Poučevanje književnosti po medkulturnem pristopu
Za medkulturni pristop je književnost pomembna predvsem zato, ker po-
maga bralcem pri vrednotenju različnih kultur in posledično razvija njiho-
vo medkulturno sporazumevalno zmožnost. V tem okviru je eden od ute-
meljiteljev medkulturne germanistike Karl Esselborn opredelil poučevanje
jezika, kulture in književnosti kot ključno za razvoj in spodbujanje med-
kulturne zavesti. Cilji medkulturne vzgoje so torej večplastni in vključujejo
jezikovno, sporazumevalno, bralno in medkulturno zmožnost (Esselborn,
2003, str. 482).
Podobno pristop sociokulturne pismenosti izpostavlja koncepte pi-
smenosti (literacies) in večpismenosti (multiliteracies); uporaba množine
135
