Page 127 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 127
raznojezične učne ure so s pomočjo referenčnega okvira za pluralistične pristope ...
predmetih ali na katerih področjih bi uporabili določene vire, ter kateri viri
so skupni vsem jezikom kot prečne veščine. Pri povezovanju jezikov in vse-
bin bi izhajali iz rezultatov raziskav. Za načrtovanje razvijanja raznojezič-
ne in raznokulturne zmožnosti so za načrtovanje raznojezične in raznokul-
turne zmožnosti zanimivi rezultati raziskave Lipavic Oštir in Muzikářove
o stališčih slovenskih in slovaških gimnazijcev do jezikov. Avtorici na pod-
lagi analize dijaških jezikovnih kart priporočata, da se pri pouku upošteva
in priznava znanje narečij, ki jih govorijo dijaki, identifikacija dijakov z re-
gijo, v kateri živijo, bolj poudari spoznavanje sosedskih držav in učenje so-
sedskih jezikov, da se upošteva »prikrita večjezičnost« dijakov (t. j. znanje
hrvaščine slovenskih dijakov na receptivni ravni), da se ozavešča o stereo-
tipih in predsodkih v zvezi z jeziki, da se posreduje znanje o razmerju med
jeziki in družbo, o jezikovnih pojavih in spreminjanju skozi čas ter o splo-
šnem jezikoslovnem znanju (Lipavic Oštir in Muzikářová, 2021, str. 188-
193). To pomeni, da bi bili pri načrtovanju raznojezičnih in raznokulturnih
dejavnosti bolj pozorni na opisnike ROPPA z razdelkov: jezik kot semiolo-
ški sistem, jezik in družba, razvoj jezikov ter identiteta.
Iz ugotovitev rezultate raziskave predlagamo, da se opisniki ROPPA
uporabljajo pri letnem in sprotnem načrtovanju pouka ter da se že izdelani
primeri učnih ur z opisniki ROPPA objavijo kot učno gradivo za razvijanje
raznojezične in raznokulturne zmožnosti.
Prednost uporabe virov ROPPA pri analizi izpeljane raznojezične
ure vidimo torej v bolj poglobljenem in diferenciranem pristopu k razvi-
janju raznojezične in raznokulturne zmožnosti, saj je analiza je pokaza-
la, da pouk jezikov ni samo učenje teh jezikov ter doseganje čim višje ravni
znanja, temveč da ima uporaba virov ROPPA pomembno vlogo pri ozave-
ščanju učiteljev in učencev o raznojezičnosti in raznokulturnosti, pri iz-
grajevanju raznojezične in raznokulturne zmožnosti ter pri oblikovanju
stališč in razvijanju spretnosti v zvezi z jeziki in kulturami. To je še zlasti
pomembno spričo dejstva, da obstoječi učbeniki za tuje jezike te zmožnos-
ti praviloma ne razvijajo v zadostni meri in ne na način, ki bi ustrezal cilj-
ni skupini učencev/dijakov in njihovim vsakokratnim raznojezikovnim in
raznokulturnim repertoarjem. Čeprav raznojezičnost in raznokulturnost
pri preverjanjih in ocenjevanjih znanja nista merljivi tako kot opisniki iz
lestvice SEJA, opisniki ROPPA omogočajo načrtovanje in spremljanje ra-
zvoja raznojezične in raznokulturne zmožnosti pri učencih oz. dijakih ter
tako prispevajo k višji kakovosti pouka in znanja. Ker imajo pri razvijanju
raznojezičnosti in raznokulturnosti na VIZ glavno vlogo jezikovni pred-
127
predmetih ali na katerih področjih bi uporabili določene vire, ter kateri viri
so skupni vsem jezikom kot prečne veščine. Pri povezovanju jezikov in vse-
bin bi izhajali iz rezultatov raziskav. Za načrtovanje razvijanja raznojezič-
ne in raznokulturne zmožnosti so za načrtovanje raznojezične in raznokul-
turne zmožnosti zanimivi rezultati raziskave Lipavic Oštir in Muzikářove
o stališčih slovenskih in slovaških gimnazijcev do jezikov. Avtorici na pod-
lagi analize dijaških jezikovnih kart priporočata, da se pri pouku upošteva
in priznava znanje narečij, ki jih govorijo dijaki, identifikacija dijakov z re-
gijo, v kateri živijo, bolj poudari spoznavanje sosedskih držav in učenje so-
sedskih jezikov, da se upošteva »prikrita večjezičnost« dijakov (t. j. znanje
hrvaščine slovenskih dijakov na receptivni ravni), da se ozavešča o stereo-
tipih in predsodkih v zvezi z jeziki, da se posreduje znanje o razmerju med
jeziki in družbo, o jezikovnih pojavih in spreminjanju skozi čas ter o splo-
šnem jezikoslovnem znanju (Lipavic Oštir in Muzikářová, 2021, str. 188-
193). To pomeni, da bi bili pri načrtovanju raznojezičnih in raznokulturnih
dejavnosti bolj pozorni na opisnike ROPPA z razdelkov: jezik kot semiolo-
ški sistem, jezik in družba, razvoj jezikov ter identiteta.
Iz ugotovitev rezultate raziskave predlagamo, da se opisniki ROPPA
uporabljajo pri letnem in sprotnem načrtovanju pouka ter da se že izdelani
primeri učnih ur z opisniki ROPPA objavijo kot učno gradivo za razvijanje
raznojezične in raznokulturne zmožnosti.
Prednost uporabe virov ROPPA pri analizi izpeljane raznojezične
ure vidimo torej v bolj poglobljenem in diferenciranem pristopu k razvi-
janju raznojezične in raznokulturne zmožnosti, saj je analiza je pokaza-
la, da pouk jezikov ni samo učenje teh jezikov ter doseganje čim višje ravni
znanja, temveč da ima uporaba virov ROPPA pomembno vlogo pri ozave-
ščanju učiteljev in učencev o raznojezičnosti in raznokulturnosti, pri iz-
grajevanju raznojezične in raznokulturne zmožnosti ter pri oblikovanju
stališč in razvijanju spretnosti v zvezi z jeziki in kulturami. To je še zlasti
pomembno spričo dejstva, da obstoječi učbeniki za tuje jezike te zmožnos-
ti praviloma ne razvijajo v zadostni meri in ne na način, ki bi ustrezal cilj-
ni skupini učencev/dijakov in njihovim vsakokratnim raznojezikovnim in
raznokulturnim repertoarjem. Čeprav raznojezičnost in raznokulturnost
pri preverjanjih in ocenjevanjih znanja nista merljivi tako kot opisniki iz
lestvice SEJA, opisniki ROPPA omogočajo načrtovanje in spremljanje ra-
zvoja raznojezične in raznokulturne zmožnosti pri učencih oz. dijakih ter
tako prispevajo k višji kakovosti pouka in znanja. Ker imajo pri razvijanju
raznojezičnosti in raznokulturnosti na VIZ glavno vlogo jezikovni pred-
127
