Page 123 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 123
raznojezične učne ure so s pomočjo referenčnega okvira za pluralistične pristope ...
znovrstnostjo jezikov in kultur, zlasti jezikov, ki so sosedski ali manjšinski
(primer iz vrtca in primer OŠ 1) ali jezikov, ki jih govorijo učenci (primera
OŠ 5 in OŠ 6). Pristop jezikovno prebujanje je v praksi slovenskih šol poleg
medkulturnega pristopa tudi med učitelji najbolj poznan (Fidler, 2004; Fi-
dler 2009).
Učne ure po medkulturnem pristopu so potekale na temo tipičnih jedi
(primer OŠ 1), družinskih članov (primer OŠ 4), vloge ajde v obeh primer-
janih kulturah (primer OŠ 7) ter soneta v italijanski in slovenski literatu-
ri (primer SŠ 1). Medtem ko sta prva dva primera običajni medkulturni
temi na osnovnošolski ravni, sta zadnja dva primera razmeroma inovativ-
na: odnos do določene kulturne rastline ter primerjava literarne zvrsti v
dveh kulturah, za kar je potrebno poznavanje in razumevanje literarne zvr-
sti in postopkov. Ker je medkulturni pristop v slovenskih šolah najdalj časa
uveljavljen pristop, bi pričakovali, da bo več primerov učnih ur vsebovalo
ta pristop.
Učne ure po pristopu medjezikovnega razumevanja med sorodnimi
jeziki so potekale v treh primerih med jezikoma, ki se poučujeta na šoli, ita-
lijanščino in francoščino (primer SŠ 1), med španščino in latinščino (pri-
mer SŠ 2), med italijanščino in španščino (primer OŠ 6) ter v enem prime-
ru med slovenščino in srbščino, jezikom, ki se ne poučuje na šoli, a je jezik
učenke (primer OŠ 5). Ugotavljamo, da je medjezikovno razumevanje pote-
kalo med romanskimi jeziki in enkrat med slovanskima. Glede na to, da je
najpogostejši jezikovni par v osnovnih šolah angleščina kot prvi tuji jezik
in nemščina kot drugi tuji jezik, pogrešamo primere integriranega didak-
tičnega pristopa za ta dva sorodna jezika.
Kjer je bil uporabljen integrirani didaktični pristop, je šlo v obeh pri-
merih za vsebinsko in jezikovno integrirano učenje: geografske vsebine po-
sredovane v angleščini in zgodovinske vsebine v španščini oz. latinščini.
Pričakovali smo več primerov vsebinskega in jezikovnega integriranega
učenja v povezavi s prvim tujim jezikom (angleščino ali nemščino) in ne-
jezikovnim predmetom, saj je dobrih praks in gradiv s tega področja veli-
ko, npr. gradiva iz projektov Evropski oddelki in Obogateno učenje jezikov
(Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2021) ter gradiva za pouk nemščine
po pristopu CLIL (Lipavic Oštir, 2004) in (Lipavic Oštir idr., 2015).
Opisniki ROPPA
Število opisnikov se pri posameznem primeru giblje od 3 do 29. Opaziti je,
da se to število s stopnjo šolanja povečuje, v primerih iz srednjih šol jih je
123
znovrstnostjo jezikov in kultur, zlasti jezikov, ki so sosedski ali manjšinski
(primer iz vrtca in primer OŠ 1) ali jezikov, ki jih govorijo učenci (primera
OŠ 5 in OŠ 6). Pristop jezikovno prebujanje je v praksi slovenskih šol poleg
medkulturnega pristopa tudi med učitelji najbolj poznan (Fidler, 2004; Fi-
dler 2009).
Učne ure po medkulturnem pristopu so potekale na temo tipičnih jedi
(primer OŠ 1), družinskih članov (primer OŠ 4), vloge ajde v obeh primer-
janih kulturah (primer OŠ 7) ter soneta v italijanski in slovenski literatu-
ri (primer SŠ 1). Medtem ko sta prva dva primera običajni medkulturni
temi na osnovnošolski ravni, sta zadnja dva primera razmeroma inovativ-
na: odnos do določene kulturne rastline ter primerjava literarne zvrsti v
dveh kulturah, za kar je potrebno poznavanje in razumevanje literarne zvr-
sti in postopkov. Ker je medkulturni pristop v slovenskih šolah najdalj časa
uveljavljen pristop, bi pričakovali, da bo več primerov učnih ur vsebovalo
ta pristop.
Učne ure po pristopu medjezikovnega razumevanja med sorodnimi
jeziki so potekale v treh primerih med jezikoma, ki se poučujeta na šoli, ita-
lijanščino in francoščino (primer SŠ 1), med španščino in latinščino (pri-
mer SŠ 2), med italijanščino in španščino (primer OŠ 6) ter v enem prime-
ru med slovenščino in srbščino, jezikom, ki se ne poučuje na šoli, a je jezik
učenke (primer OŠ 5). Ugotavljamo, da je medjezikovno razumevanje pote-
kalo med romanskimi jeziki in enkrat med slovanskima. Glede na to, da je
najpogostejši jezikovni par v osnovnih šolah angleščina kot prvi tuji jezik
in nemščina kot drugi tuji jezik, pogrešamo primere integriranega didak-
tičnega pristopa za ta dva sorodna jezika.
Kjer je bil uporabljen integrirani didaktični pristop, je šlo v obeh pri-
merih za vsebinsko in jezikovno integrirano učenje: geografske vsebine po-
sredovane v angleščini in zgodovinske vsebine v španščini oz. latinščini.
Pričakovali smo več primerov vsebinskega in jezikovnega integriranega
učenja v povezavi s prvim tujim jezikom (angleščino ali nemščino) in ne-
jezikovnim predmetom, saj je dobrih praks in gradiv s tega področja veli-
ko, npr. gradiva iz projektov Evropski oddelki in Obogateno učenje jezikov
(Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2021) ter gradiva za pouk nemščine
po pristopu CLIL (Lipavic Oštir, 2004) in (Lipavic Oštir idr., 2015).
Opisniki ROPPA
Število opisnikov se pri posameznem primeru giblje od 3 do 29. Opaziti je,
da se to število s stopnjo šolanja povečuje, v primerih iz srednjih šol jih je
123
