Page 124 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 124
24 do 29, iz osnovnih šol in vrtca od 3 do 18, le en primer iz osnovne šole
ima 27 opisnikov. Skupno je bilo v analiziranih primerih vključenih 181 opi-
snikov, od tega 65 s področja znanja (kratica K), 64 s področja stališč (kra-
tica A) in 52 s področja spretnosti (kratica S).
S področja znanja so bili v analiziranih primerih uporabljeni razen
prvega razdelka (Jezik kot semiološki sistem) opisniki z vseh ostalih 14 raz-
delkov. Najpogosteje izbrani so bili (trikrat in več):
– Ve, da vsak posameznik pripada vsaj eni jezikovni skupnosti in da
mnoge osebe pripadajo več kot eni jezikovni skupnosti. (K 2.2)
– Nekaj ve o jezikovni raznolikosti/večjezičnosti/raznojezičnosti.
(K 5)
– Ve, da je na svetu zelo veliko jezikov. (K 5.1)
– Ve, da obstajajo podobnosti in razlike med jeziki/jezikovnimi
različicami. (K 6)
– Ve, da ima vsak jezik svoj fonetični/fonološki sistem. (K 6.5)
– Ve, da med jeziki ni dobesedne ustreznosti. (K 6.6)
– Ve, da je sprejemljivo delati napake, ko še ne obvladaš jezika. (K
7.1.2)
– Ve, da obstajajo številne kulture, ki so bolj ali manj različne. (K
8.2)
S področja stališč so bili izbrani opisniki z vseh šestih razdelkov, med
njimi so bili najpogostejši (trikrat in več):
– Zanimanje za večjezično/večkulturno okolje. (A 3.1)
– Pozitivno sprejemanje jezikovne/kulturne raznolikosti/drugih/
drugačnega. (A 4)
– Odprtost do jezikov/kultur. (A 5.3)
– Obravnavati vse jezike kot enako dostojanstvene. (A 6.4)
– Motivacija za preučevanje/primerjavo delovanja različnih jezikov
{strukture, besedišče, pisave …}/kultur. (A 7.5)
– Želja/volja po vključenosti/delovanju v povezavi z jezikovno ali
kulturno raznolikostjo/raznovrstnostjo//v raznojezičnem ali
raznokulturnem okolju. (A 8)
S področja spretnosti so bili prav tako izbrani opisniki z vseh sedmih
razdelkov, med njimi najpogosteje (trikrat in več):
124
ima 27 opisnikov. Skupno je bilo v analiziranih primerih vključenih 181 opi-
snikov, od tega 65 s področja znanja (kratica K), 64 s področja stališč (kra-
tica A) in 52 s področja spretnosti (kratica S).
S področja znanja so bili v analiziranih primerih uporabljeni razen
prvega razdelka (Jezik kot semiološki sistem) opisniki z vseh ostalih 14 raz-
delkov. Najpogosteje izbrani so bili (trikrat in več):
– Ve, da vsak posameznik pripada vsaj eni jezikovni skupnosti in da
mnoge osebe pripadajo več kot eni jezikovni skupnosti. (K 2.2)
– Nekaj ve o jezikovni raznolikosti/večjezičnosti/raznojezičnosti.
(K 5)
– Ve, da je na svetu zelo veliko jezikov. (K 5.1)
– Ve, da obstajajo podobnosti in razlike med jeziki/jezikovnimi
različicami. (K 6)
– Ve, da ima vsak jezik svoj fonetični/fonološki sistem. (K 6.5)
– Ve, da med jeziki ni dobesedne ustreznosti. (K 6.6)
– Ve, da je sprejemljivo delati napake, ko še ne obvladaš jezika. (K
7.1.2)
– Ve, da obstajajo številne kulture, ki so bolj ali manj različne. (K
8.2)
S področja stališč so bili izbrani opisniki z vseh šestih razdelkov, med
njimi so bili najpogostejši (trikrat in več):
– Zanimanje za večjezično/večkulturno okolje. (A 3.1)
– Pozitivno sprejemanje jezikovne/kulturne raznolikosti/drugih/
drugačnega. (A 4)
– Odprtost do jezikov/kultur. (A 5.3)
– Obravnavati vse jezike kot enako dostojanstvene. (A 6.4)
– Motivacija za preučevanje/primerjavo delovanja različnih jezikov
{strukture, besedišče, pisave …}/kultur. (A 7.5)
– Želja/volja po vključenosti/delovanju v povezavi z jezikovno ali
kulturno raznolikostjo/raznovrstnostjo//v raznojezičnem ali
raznokulturnem okolju. (A 8)
S področja spretnosti so bili prav tako izbrani opisniki z vseh sedmih
razdelkov, med njimi najpogosteje (trikrat in več):
124
