Page 122 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 122
Jeziki
V enajstih primerih raznojezičnih ur je bilo vključenih 34 jezikov, od tega
14 različnih. Po pogostosti je bila največkrat vključena slovenščina (12-
krat), sledijo angleščina (7-krat), italijanščina (5-krat), nemščina (3-krat),
francoščina, madžarščina in španščina (po 2-krat) ter po enkrat hrvaščina,
irščina, latinščina, makedonščina, portugalščina, srbščina in turščina. Pri
posamezni uri so bili hkrati največkrat uporabljeni trije jeziki (5-krat), dva
jezika (3-krat), štirje jeziki (2-krat) ter po enkrat pet in šest jezikov. Najpo-
gosteje uporabljeni jeziki so bili torej slovenščina, angleščina in italijanšči-
na, to so jeziki, ki se poučujejo kot šolski predmeti in imajo v predmetniku
razmeroma velik obseg ur. Poleg teh treh so bili uporabljeni še jeziki, ki se
ravno tako poučujejo kot obvezni ali izbirni predmeti: francoščina, hrva-
ščina, latinščina, madžarščina, nemščina in španščina ter jeziki, ki niso del
predmetnika: irščina, makedonščina, portugalščina, srbščina in turščina.
Ugotavljamo tudi, da je bilo število uporabljenih jezikov večje pri urah,
ki so potekale po pristopu jezikovno prebujanje. To je povezano s samo
naravo pristopa, ki temelji na uporabi čim širšega spektra jezikov, tudi ta-
kih, ki se jih v programu ne poučuje, izkoristi pa potencial jezikov, ki jih go-
vorijo otroci oz. učenci. To je vidno v primeru OŠ 5, ko je bila uporabljena
srbščina kot prvi jezik učenke, v primeru OŠ 6, ko so bili uporabljeni jeziki,
ki jih učenci znajo – makedonščina, španščina in madžarščina in v prime-
ru OŠ 3, ko je jezik prisoten na šoli – tuji učitelj, ki je domači govorec por-
tugalščine. Nadalje ugotavljamo, da se je v danih primerih izkoristilo zna-
nje jezikov, ki jih dijaki že poznajo oz. se jih učijo. To je vidno v primeru
SŠ 1, ko sta bili v učenje italijanščine in francoščine vključeni za primerjavo
še slovenščina in angleščina, ter v primeru OŠ 1, ko se je pri uri angleščine
primerjalo še s kulturami prehranjevanja v slovenščini in madžarščini –
jezikih, ki sta učna jezika in učna predmeta).
Pluralistični pristopi
Raznojezične ure so se glede na pluralistični didaktični pristop največkrat
izvajale po pristopu jezikovno prebujanje (JP) (6-krat), sledijo medjezikov-
no razumevanje med sorodnimi jeziki (4 krat) in medkulturni pristop (4
krat) ter najmanj po pristopu integrirani didaktični pristop (2 krat). Pri šes-
tih urah sta bila hkrati uporabljena dva pristopa, pri petih urah en pristop.
Glede na to, da se je večina večjezičnih učnih ur izvajala v osnovni šoli,
morda najpogostejši pristop jezikovno prebujanje ne preseneča, saj gre na
tej stopnji in v okviru ene ure za seznanjanje in ozaveščanje učencev z ra-
122
V enajstih primerih raznojezičnih ur je bilo vključenih 34 jezikov, od tega
14 različnih. Po pogostosti je bila največkrat vključena slovenščina (12-
krat), sledijo angleščina (7-krat), italijanščina (5-krat), nemščina (3-krat),
francoščina, madžarščina in španščina (po 2-krat) ter po enkrat hrvaščina,
irščina, latinščina, makedonščina, portugalščina, srbščina in turščina. Pri
posamezni uri so bili hkrati največkrat uporabljeni trije jeziki (5-krat), dva
jezika (3-krat), štirje jeziki (2-krat) ter po enkrat pet in šest jezikov. Najpo-
gosteje uporabljeni jeziki so bili torej slovenščina, angleščina in italijanšči-
na, to so jeziki, ki se poučujejo kot šolski predmeti in imajo v predmetniku
razmeroma velik obseg ur. Poleg teh treh so bili uporabljeni še jeziki, ki se
ravno tako poučujejo kot obvezni ali izbirni predmeti: francoščina, hrva-
ščina, latinščina, madžarščina, nemščina in španščina ter jeziki, ki niso del
predmetnika: irščina, makedonščina, portugalščina, srbščina in turščina.
Ugotavljamo tudi, da je bilo število uporabljenih jezikov večje pri urah,
ki so potekale po pristopu jezikovno prebujanje. To je povezano s samo
naravo pristopa, ki temelji na uporabi čim širšega spektra jezikov, tudi ta-
kih, ki se jih v programu ne poučuje, izkoristi pa potencial jezikov, ki jih go-
vorijo otroci oz. učenci. To je vidno v primeru OŠ 5, ko je bila uporabljena
srbščina kot prvi jezik učenke, v primeru OŠ 6, ko so bili uporabljeni jeziki,
ki jih učenci znajo – makedonščina, španščina in madžarščina in v prime-
ru OŠ 3, ko je jezik prisoten na šoli – tuji učitelj, ki je domači govorec por-
tugalščine. Nadalje ugotavljamo, da se je v danih primerih izkoristilo zna-
nje jezikov, ki jih dijaki že poznajo oz. se jih učijo. To je vidno v primeru
SŠ 1, ko sta bili v učenje italijanščine in francoščine vključeni za primerjavo
še slovenščina in angleščina, ter v primeru OŠ 1, ko se je pri uri angleščine
primerjalo še s kulturami prehranjevanja v slovenščini in madžarščini –
jezikih, ki sta učna jezika in učna predmeta).
Pluralistični pristopi
Raznojezične ure so se glede na pluralistični didaktični pristop največkrat
izvajale po pristopu jezikovno prebujanje (JP) (6-krat), sledijo medjezikov-
no razumevanje med sorodnimi jeziki (4 krat) in medkulturni pristop (4
krat) ter najmanj po pristopu integrirani didaktični pristop (2 krat). Pri šes-
tih urah sta bila hkrati uporabljena dva pristopa, pri petih urah en pristop.
Glede na to, da se je večina večjezičnih učnih ur izvajala v osnovni šoli,
morda najpogostejši pristop jezikovno prebujanje ne preseneča, saj gre na
tej stopnji in v okviru ene ure za seznanjanje in ozaveščanje učencev z ra-
122
