Page 126 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 126
ali v primerih, ki so nastali na usposabljanjih za uporabo ROPPA (Ka-
cjan, 2015) in (Pivec in Gonza, 2015).
5. Zaključek
Z analizo enajstih primerov raznojezičnih ur v projektu Jeziki štejejo smo
skušali ugotoviti, kako uporaba ROPPA pri opisu raznojezičnih učnih ur
prispeva k razvijanju raznojezične in medkulturne zmožnosti otrok, učen-
cev in dijakov. Pri tem smo odgovarjali na vprašanji, na katerih izobraže-
valnih ravneh, s katerimi pluralističnimi pristopi, pri katerih šolskih pred-
metih, katerih jezikih in s pomočjo katerih opisnikov ROPPA se izvajajo
raznojezične učne ure ter ali pri izboru in naboru opisnikov ROPPA obsta-
jajo razlike glede na stopnjo izobraževanja, uporabo pluralističnega pristo-
pa, šolske predmete in jezike.
Iz analize primerov večjezičnih učnih ur v projektu smo ugotovili, da
so se te izvajale na vseh treh izobraževalnih ravneh, tako v vrtcu, osnov-
ni in srednji šoli, ter da so potekale z uporabo določenega pluralističnega
pristopa ali kombinacije dveh pristopov. Zaznali smo vse štiri pristope, pri
čemer sta v osnovni šoli prevladovala jezikovno prebujanje in medkultur-
ni pristop, v srednji šoli medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki.
Učne ure so potekale znotraj enega šolskega predmeta, praviloma tujega je-
zika, ali timsko s povezovanjem dveh predmetov, tako jezikovnih kot neje-
zikovnih. Učne ure so bile raznojezične, saj sta bila vključena najmanj dva
jezika in največ šest. Najpogosteje je bila vključena slovenščina kot šolski
predmet, učni jezik in/ali prvi jezik učencev/dijakov. Pogosto sta bili vklju-
čeni tudi angleščina in italijanščina, angleščina kot tuji jezik, italijanščina
kot tuji ali drugi jezik ali kot učni jezik. Prednost pri razvijanju raznojezič-
ne in raznokulturne zmožnosti vidimo v timskem poučevanju dveh pred-
metov, saj je število virov pri takem načinu poučevanja večje kot pri pou-
ku znotraj enega predmeta. Ugotavljamo tudi, da je število opisnikov večje
v srednješolskih primerih, saj gre tu za timsko poučevanje in taksonomsko
bolj zahtevne cilje.
V prihodnje vidimo izboljšanje uporabnosti virov ROPPA v dodatnem
strokovnem usposabljanju učiteljev, kjer bi v ekspertnih skupinah določa-
li ustrezne opisnike. Prav tako bi opisniki lahko učitelju in učencu služili
pri načrtovanju dejavnosti in vsebin ter pri spremljavi in vrednotenju na-
predka pri razvijanju raznojezične in raznokulturne zmožnosti. Viri ROP-
PA bi bili uporabni tudi pri oblikovanju šolskega skupnega jezikovnega ku-
rikula, na primer v obliki mrežnega načrta, kjer bi se opredelili, pri katerih
126
cjan, 2015) in (Pivec in Gonza, 2015).
5. Zaključek
Z analizo enajstih primerov raznojezičnih ur v projektu Jeziki štejejo smo
skušali ugotoviti, kako uporaba ROPPA pri opisu raznojezičnih učnih ur
prispeva k razvijanju raznojezične in medkulturne zmožnosti otrok, učen-
cev in dijakov. Pri tem smo odgovarjali na vprašanji, na katerih izobraže-
valnih ravneh, s katerimi pluralističnimi pristopi, pri katerih šolskih pred-
metih, katerih jezikih in s pomočjo katerih opisnikov ROPPA se izvajajo
raznojezične učne ure ter ali pri izboru in naboru opisnikov ROPPA obsta-
jajo razlike glede na stopnjo izobraževanja, uporabo pluralističnega pristo-
pa, šolske predmete in jezike.
Iz analize primerov večjezičnih učnih ur v projektu smo ugotovili, da
so se te izvajale na vseh treh izobraževalnih ravneh, tako v vrtcu, osnov-
ni in srednji šoli, ter da so potekale z uporabo določenega pluralističnega
pristopa ali kombinacije dveh pristopov. Zaznali smo vse štiri pristope, pri
čemer sta v osnovni šoli prevladovala jezikovno prebujanje in medkultur-
ni pristop, v srednji šoli medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki.
Učne ure so potekale znotraj enega šolskega predmeta, praviloma tujega je-
zika, ali timsko s povezovanjem dveh predmetov, tako jezikovnih kot neje-
zikovnih. Učne ure so bile raznojezične, saj sta bila vključena najmanj dva
jezika in največ šest. Najpogosteje je bila vključena slovenščina kot šolski
predmet, učni jezik in/ali prvi jezik učencev/dijakov. Pogosto sta bili vklju-
čeni tudi angleščina in italijanščina, angleščina kot tuji jezik, italijanščina
kot tuji ali drugi jezik ali kot učni jezik. Prednost pri razvijanju raznojezič-
ne in raznokulturne zmožnosti vidimo v timskem poučevanju dveh pred-
metov, saj je število virov pri takem načinu poučevanja večje kot pri pou-
ku znotraj enega predmeta. Ugotavljamo tudi, da je število opisnikov večje
v srednješolskih primerih, saj gre tu za timsko poučevanje in taksonomsko
bolj zahtevne cilje.
V prihodnje vidimo izboljšanje uporabnosti virov ROPPA v dodatnem
strokovnem usposabljanju učiteljev, kjer bi v ekspertnih skupinah določa-
li ustrezne opisnike. Prav tako bi opisniki lahko učitelju in učencu služili
pri načrtovanju dejavnosti in vsebin ter pri spremljavi in vrednotenju na-
predka pri razvijanju raznojezične in raznokulturne zmožnosti. Viri ROP-
PA bi bili uporabni tudi pri oblikovanju šolskega skupnega jezikovnega ku-
rikula, na primer v obliki mrežnega načrta, kjer bi se opredelili, pri katerih
126
