Page 117 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 117
raznojezične učne ure so s pomočjo referenčnega okvira za pluralistične pristope ...
S 7.2.1 Zna posnemati nepoznane zvočne prvine {preproste fonetične
enote, prozodične
Iz opisa primera raznojezične dejavnosti v vrtcu je razvidno, da je
bila dejavnost ob zastavljenih štirih učnih ciljih opisana s 16 viri ROPPA,
kar pomeni, da je bilo razvijanje raznojezične in raznokulturne zmožnosti
opredeljeno veliko bolj natančno kot zapisi učnih ciljev. Tako je bilo upora-
bljenih pet virov s področja znanja, sedem virov s področja stališč in štirje
viri s področja spretnosti. To nas navede k sklepu, da je razvijanje raznoje-
zične in raznokulturne zmožnosti možno opredeliti s pomočjo virov ROP-
PA veliko bolj poglobljeno in natančno, da so učitelju oz. vzgojitelju viri v
pomoč pri načrtovanju, analiziranju in spremljanju nadaljnjih aktivnosti v
zvezi z raznojezično in raznokulturno zmožnostjo ter, da to zmožnost lah-
ko začnemo razvijamo pri otrocih v vrtcu, ko spoznavajo druge jezike in
kulture, oblikujejo stališča do drugih jezikov in kultur ter se učijo spretnos-
ti v zvezi z jeziki in kulturami.
4. Raziskava o uporabnosti opisnikov ROPPA
pri raznojezičnih učnih urah v projektu Jeziki štejejo
Iz dosedanjih izhodišč in izkušenj pri razvijanju raznojezične in raznokul-
turne zmožnosti lahko sklenemo, da je to kompleksna zmožnost, ki jo je
potrebno pri pouku razvijati sistematično in kontinuirano. V VIZ se pred-
nostno razvija pri pouku tujih jezikov, vključeni so tudi ostali nejezikovni
predmeti in področja. V slovenskem izobraževalnem prostoru smo na po-
dročju raznojezičnosti in raznokulturnosti sproti sledili razvojnim toko-
vom. Tako smo ugotovitve Sveta Evrope vnašali v kurikularne dokumente,
uvajali v prakso in ustvarjali učna gradiva. Prav ta potencial znanj in izku-
šenj na področju razvoja raznojezičnosti in raznokulturnosti želi izkoristiti
projekt Jeziki štejejo4 in ga pri ustvarjanju trajnostnega modela raznojezič-
nosti v vrtcih in šolah nadgraditi z uporabo ROPPA. Projekt vodi Pedago-
ška fakulteta Univerze v Ljubljani, sodelujoči partnerji so univerzitetne in
raziskovalne institucije ter 26 VIZ – vrtcev ter osnovnih in srednjih šol iz
vse Slovenije. V model raznojezičnosti so zajeti jeziki v slovenskem šolskem
sistemu: učni jezik, drugi jezik, tuji jeziki, klasični jezik ter prvi jeziki pri-
seljencev (Projekt Jeziki štejejo, 2021). Vzgojitelji in učitelji v okviru projek-
4 Projekt Jeziki štejejo (akronim JeŠT) je sofinanciran iz evropskih socialnih skladov
kot del operacije »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik
učenja za dvig splošnih kompetenc«, sklop 1.3 večjezičnost ter poteka od 2017 do
2022 (Uradni list Republike Slovenije, 2016).
117
S 7.2.1 Zna posnemati nepoznane zvočne prvine {preproste fonetične
enote, prozodične
Iz opisa primera raznojezične dejavnosti v vrtcu je razvidno, da je
bila dejavnost ob zastavljenih štirih učnih ciljih opisana s 16 viri ROPPA,
kar pomeni, da je bilo razvijanje raznojezične in raznokulturne zmožnosti
opredeljeno veliko bolj natančno kot zapisi učnih ciljev. Tako je bilo upora-
bljenih pet virov s področja znanja, sedem virov s področja stališč in štirje
viri s področja spretnosti. To nas navede k sklepu, da je razvijanje raznoje-
zične in raznokulturne zmožnosti možno opredeliti s pomočjo virov ROP-
PA veliko bolj poglobljeno in natančno, da so učitelju oz. vzgojitelju viri v
pomoč pri načrtovanju, analiziranju in spremljanju nadaljnjih aktivnosti v
zvezi z raznojezično in raznokulturno zmožnostjo ter, da to zmožnost lah-
ko začnemo razvijamo pri otrocih v vrtcu, ko spoznavajo druge jezike in
kulture, oblikujejo stališča do drugih jezikov in kultur ter se učijo spretnos-
ti v zvezi z jeziki in kulturami.
4. Raziskava o uporabnosti opisnikov ROPPA
pri raznojezičnih učnih urah v projektu Jeziki štejejo
Iz dosedanjih izhodišč in izkušenj pri razvijanju raznojezične in raznokul-
turne zmožnosti lahko sklenemo, da je to kompleksna zmožnost, ki jo je
potrebno pri pouku razvijati sistematično in kontinuirano. V VIZ se pred-
nostno razvija pri pouku tujih jezikov, vključeni so tudi ostali nejezikovni
predmeti in področja. V slovenskem izobraževalnem prostoru smo na po-
dročju raznojezičnosti in raznokulturnosti sproti sledili razvojnim toko-
vom. Tako smo ugotovitve Sveta Evrope vnašali v kurikularne dokumente,
uvajali v prakso in ustvarjali učna gradiva. Prav ta potencial znanj in izku-
šenj na področju razvoja raznojezičnosti in raznokulturnosti želi izkoristiti
projekt Jeziki štejejo4 in ga pri ustvarjanju trajnostnega modela raznojezič-
nosti v vrtcih in šolah nadgraditi z uporabo ROPPA. Projekt vodi Pedago-
ška fakulteta Univerze v Ljubljani, sodelujoči partnerji so univerzitetne in
raziskovalne institucije ter 26 VIZ – vrtcev ter osnovnih in srednjih šol iz
vse Slovenije. V model raznojezičnosti so zajeti jeziki v slovenskem šolskem
sistemu: učni jezik, drugi jezik, tuji jeziki, klasični jezik ter prvi jeziki pri-
seljencev (Projekt Jeziki štejejo, 2021). Vzgojitelji in učitelji v okviru projek-
4 Projekt Jeziki štejejo (akronim JeŠT) je sofinanciran iz evropskih socialnih skladov
kot del operacije »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik
učenja za dvig splošnih kompetenc«, sklop 1.3 večjezičnost ter poteka od 2017 do
2022 (Uradni list Republike Slovenije, 2016).
117
