Page 112 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 112
ope (Candelier idr., 2012). Namenjen je učiteljem pri načrtovanju in po-
učevanju raznojezične in raznokulturne zmožnosti, izobraževalcem učite-
ljev pri oblikovanju izobraževalnih programov, piscem učbenikov ter nosil-
cem odločanja za področje večjezičnega in medkulturnega izobraževanja.
ROPPA tako lahko v izobraževanje vključimo na treh ravneh: na rav-
ni države, na ravni VIZ ter na ravni pouka določenega predmeta/določenih
predmetov. Na ravni države je zavzemanje za raznojezično in raznokultur-
no zmožnost vidno v državni jezikovni politiki, kot je na primer Resoluci-
ja o nacionalnem programu za jezikovno politiko (Ministrstvo za kulturo
Republike Slovenije, 2021), v ciljih vzgoje in izobraževanja ter učnih načr-
tih. Na ravni posameznega VIZ se raznojezičnost lahko vključi v v obliki
šolskega skupnega jezikovnega kurikula (Hufeisen in Lutjeharms, 2005) ter
v sodelovanje s starši in lokalnim okoljem. Na ravni učnega procesa se ra-
znojezična in raznokulturna zmožnost razvija znotraj jezikovnih predme-
tov, v povezavah med jezikovnimi predmeti ali med jezikovnimi in neje-
zikovnimi predmeti (npr. geografijo, zgodovino, matematiko). V pouk se
vključijo tudi jeziki, ki se na VIZ ne poučujejo, so pa na primer jeziki, ki jih
učenci, učitelji, starši in drugi govorci v okolju uporabljajo ali jih (po)znajo.
V Sloveniji se ROPP uvaja v izobraževalni prostor od leta 2013 (Kač,
2019). Slovenski prevod, ki so ga strokovno in terminološko pregledali
Ferbežar, Kranjc in Skela, je bil objavljen leta 2017 (Candelier idr., 2017). Iz-
vedenih je bilo nekaj usposabljanj in delavnic za učitelje za uporabo ROP-
PA, uporabljen pa je bil tudi pri analizi učbenikov za tuje jezike glede vklju-
čenosti raznojezične oz. medkulturne zmožnosti (Vaupotič, 2016) (Rakuša,
2021). ROPP se preizkuša v projektu Jeziki štejejo (2017 – 2022), kar je tudi
predmet te raziskave, ki bo podrobneje predstavljena v nadaljevanju.
3.1 Pluralistični pristopi k jezikom in kulturam
Za razvijanje raznojezične in raznokulturne zmožnosti se pri pouku upo-
rabljajo posebni pristopi, ki jih imenujemo tudi »pluralistični pristopi k je-
zikom in kulturam« (Candelier idr., 2017, str. 14). To so didaktični pristopi,
ki vključujejo in medsebojno povezujejo več jezikov in kultur. Izraz plu-
ralistični (»množinski«) se uporablja zato, da se poudari hkratno uporabo
večih jezikov in kultur in tako loči od »edninskega« pristopa, kjer se upo-
števa le en jezik ali kultura (prav tam, str. 14). Poznamo štiri pluralistične
pristope: medkulturni pristop, jezikovno prebujanje, medjezikovno razu-
mevanje med sorodnimi jeziki ter integrirani didaktični pristop k različ-
112
učevanju raznojezične in raznokulturne zmožnosti, izobraževalcem učite-
ljev pri oblikovanju izobraževalnih programov, piscem učbenikov ter nosil-
cem odločanja za področje večjezičnega in medkulturnega izobraževanja.
ROPPA tako lahko v izobraževanje vključimo na treh ravneh: na rav-
ni države, na ravni VIZ ter na ravni pouka določenega predmeta/določenih
predmetov. Na ravni države je zavzemanje za raznojezično in raznokultur-
no zmožnost vidno v državni jezikovni politiki, kot je na primer Resoluci-
ja o nacionalnem programu za jezikovno politiko (Ministrstvo za kulturo
Republike Slovenije, 2021), v ciljih vzgoje in izobraževanja ter učnih načr-
tih. Na ravni posameznega VIZ se raznojezičnost lahko vključi v v obliki
šolskega skupnega jezikovnega kurikula (Hufeisen in Lutjeharms, 2005) ter
v sodelovanje s starši in lokalnim okoljem. Na ravni učnega procesa se ra-
znojezična in raznokulturna zmožnost razvija znotraj jezikovnih predme-
tov, v povezavah med jezikovnimi predmeti ali med jezikovnimi in neje-
zikovnimi predmeti (npr. geografijo, zgodovino, matematiko). V pouk se
vključijo tudi jeziki, ki se na VIZ ne poučujejo, so pa na primer jeziki, ki jih
učenci, učitelji, starši in drugi govorci v okolju uporabljajo ali jih (po)znajo.
V Sloveniji se ROPP uvaja v izobraževalni prostor od leta 2013 (Kač,
2019). Slovenski prevod, ki so ga strokovno in terminološko pregledali
Ferbežar, Kranjc in Skela, je bil objavljen leta 2017 (Candelier idr., 2017). Iz-
vedenih je bilo nekaj usposabljanj in delavnic za učitelje za uporabo ROP-
PA, uporabljen pa je bil tudi pri analizi učbenikov za tuje jezike glede vklju-
čenosti raznojezične oz. medkulturne zmožnosti (Vaupotič, 2016) (Rakuša,
2021). ROPP se preizkuša v projektu Jeziki štejejo (2017 – 2022), kar je tudi
predmet te raziskave, ki bo podrobneje predstavljena v nadaljevanju.
3.1 Pluralistični pristopi k jezikom in kulturam
Za razvijanje raznojezične in raznokulturne zmožnosti se pri pouku upo-
rabljajo posebni pristopi, ki jih imenujemo tudi »pluralistični pristopi k je-
zikom in kulturam« (Candelier idr., 2017, str. 14). To so didaktični pristopi,
ki vključujejo in medsebojno povezujejo več jezikov in kultur. Izraz plu-
ralistični (»množinski«) se uporablja zato, da se poudari hkratno uporabo
večih jezikov in kultur in tako loči od »edninskega« pristopa, kjer se upo-
števa le en jezik ali kultura (prav tam, str. 14). Poznamo štiri pluralistične
pristope: medkulturni pristop, jezikovno prebujanje, medjezikovno razu-
mevanje med sorodnimi jeziki ter integrirani didaktični pristop k različ-
112
