Page 114 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 114
Integrirani didaktični pristop k jezikom (v nadaljevanju ID) se usmer-
ja v vzpostavljanje povezav med jeziki, ki se poučujejo na šoli z namenom
njihovega lažjega usvajanja. Tako je prvi jezik oz. učni jezik izhodišče za
učenje prvega tujega jezika, oba jezika pa za učenje drugega tujega jezi-
ka itn. Primer tega je učenje nemščine po angleščini (Hufeisen in Neuner,
2003). K temu pristopu prištevamo tudi medpredmetno povezovanje med
nejezikovnim predmetom in tujim jezikom. Slednji pristop je poimenovan
tudi kot »vsebinsko in jezikovno integrirano učenje« ali CLIL (ang. Con-
tent and Language Integrated Learning), torej učenje nejezikovnih predme-
tov v tujem jeziku, kot je na primer spoznavanje geografske učne vsebine v
angleškem jeziku. Primer ure po ID (delno tudi MR): gimnazija, 1. letnik,
dve uri zgodovine in španščine ter latinščine v isti učilnici in v timu obeh
profesorjev. Dijaki se pri zgodovini seznanijo o Hispaniji v antiki, pri špan-
ščini in latinščini z rimskimi spomeniki v današnji Španiji ter ponovijo/
spoznajo besede v obeh jezikih za različne objekte. Pri zgodovini spoznajo
položaj sužnjev v antiki. V španščini in latinščini preberejo Senekov odlo-
mek o sužnjih ter ga prevedejo v slovenščino. Pri spoznavanju podobnosti v
besedišču in skladnji obeh jezikov ugotavljajo, kako sta antična kultura in
latinski jezik vplivala na špansko kulturo in jezik. Razumejo literarni odlo-
mek antičnega avtorja španskega rodu na temo suženjstva.
3.2 Opisniki virov ROPPA
ROPP opredeljuje raznojezično in raznokulturno zmožnost z naborom
opisnikov virov. Vire opredeli kot manj kompleksne enote delovanja, ki
se aktivirajo pri določenih opravilih v raznojezičnem in raznokulturnem
kontekstu (Candelier idr., 2017, str. 28). Razdeljeni so tri področja: znanje
(vêdenje) (kratica K), stališča (kratica A) in spretnosti (kratica S). Zapisani
so v 3. osebi ednini, nanašajo se na govorca, uporabnika jezika, učenca, di-
jaka. Vsak opisnik ima na levi strani kratico, ki pomeni področje in števil-
ko razdelka. Primer opisnika s področja znanja: »K 2.4 Ve, da se identite-
ta oblikuje v povezavi z jezikom – skupaj z drugimi dejavniki« (Candelier
idr., 2017, str. 35). To pomeni, da ima uporabnik jezika znanje o oblikovanju
identitete v povezavi z jezikom.
Področje znanja je v ROPPU s 15 razdelki in 202 opisnikoma najob-
sežnejše. Razdeljeno je na dve področji: jezik in kultura. Področje jezika
obsega razdelke: jezik kot semiološki sistem, jezik in družba, besedno in
nebesedno sporazumevanje, razvoj jezikov, raznovrstnost, raznolikost,
večjezičnost in raznojezičnost, podobnosti in razlike med jeziki ter jezik
114
ja v vzpostavljanje povezav med jeziki, ki se poučujejo na šoli z namenom
njihovega lažjega usvajanja. Tako je prvi jezik oz. učni jezik izhodišče za
učenje prvega tujega jezika, oba jezika pa za učenje drugega tujega jezi-
ka itn. Primer tega je učenje nemščine po angleščini (Hufeisen in Neuner,
2003). K temu pristopu prištevamo tudi medpredmetno povezovanje med
nejezikovnim predmetom in tujim jezikom. Slednji pristop je poimenovan
tudi kot »vsebinsko in jezikovno integrirano učenje« ali CLIL (ang. Con-
tent and Language Integrated Learning), torej učenje nejezikovnih predme-
tov v tujem jeziku, kot je na primer spoznavanje geografske učne vsebine v
angleškem jeziku. Primer ure po ID (delno tudi MR): gimnazija, 1. letnik,
dve uri zgodovine in španščine ter latinščine v isti učilnici in v timu obeh
profesorjev. Dijaki se pri zgodovini seznanijo o Hispaniji v antiki, pri špan-
ščini in latinščini z rimskimi spomeniki v današnji Španiji ter ponovijo/
spoznajo besede v obeh jezikih za različne objekte. Pri zgodovini spoznajo
položaj sužnjev v antiki. V španščini in latinščini preberejo Senekov odlo-
mek o sužnjih ter ga prevedejo v slovenščino. Pri spoznavanju podobnosti v
besedišču in skladnji obeh jezikov ugotavljajo, kako sta antična kultura in
latinski jezik vplivala na špansko kulturo in jezik. Razumejo literarni odlo-
mek antičnega avtorja španskega rodu na temo suženjstva.
3.2 Opisniki virov ROPPA
ROPP opredeljuje raznojezično in raznokulturno zmožnost z naborom
opisnikov virov. Vire opredeli kot manj kompleksne enote delovanja, ki
se aktivirajo pri določenih opravilih v raznojezičnem in raznokulturnem
kontekstu (Candelier idr., 2017, str. 28). Razdeljeni so tri področja: znanje
(vêdenje) (kratica K), stališča (kratica A) in spretnosti (kratica S). Zapisani
so v 3. osebi ednini, nanašajo se na govorca, uporabnika jezika, učenca, di-
jaka. Vsak opisnik ima na levi strani kratico, ki pomeni področje in števil-
ko razdelka. Primer opisnika s področja znanja: »K 2.4 Ve, da se identite-
ta oblikuje v povezavi z jezikom – skupaj z drugimi dejavniki« (Candelier
idr., 2017, str. 35). To pomeni, da ima uporabnik jezika znanje o oblikovanju
identitete v povezavi z jezikom.
Področje znanja je v ROPPU s 15 razdelki in 202 opisnikoma najob-
sežnejše. Razdeljeno je na dve področji: jezik in kultura. Področje jezika
obsega razdelke: jezik kot semiološki sistem, jezik in družba, besedno in
nebesedno sporazumevanje, razvoj jezikov, raznovrstnost, raznolikost,
večjezičnost in raznojezičnost, podobnosti in razlike med jeziki ter jezik
114
