Page 113 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 113
raznojezične učne ure so s pomočjo referenčnega okvira za pluralistične pristope ...
nim jezikom (prav tam, str. 14). V praksi poučevanja se ti pristopi dejansko
lahko tudi prepletajo.
Medkulturni pristop (v nadaljevanju MK) je v metodologiji poučevan-
ja jezikov najbolj uveljavljen in poznan. Gre za obravnavo pojavov, ki se
nanašajo na eno ali več kulturnih območij in primerjavo med njimi, ter
za razvijanje strategij v medkulturnih stikih. Primer ure po medkultur-
nem pristopu2: osnovna šola, 3. razred, ura angleščine, tema kultura pre-
hranjevanja; učenci se v angleščini sprašujejo po svoji najljubši hrani, tako
spoznajo tipično slovensko, madžarsko, avstrijsko, grško, makedonsko, an-
gleško in ameriško jed, tipično jed poimenujejo v izvornem jeziku ter sli-
ko jedi povežejo s sliko zastave države, iz katere jed prihaja. Tako preko ti-
pičnih jezik spoznajo raznolikost držav in kultur. Nato poslušajo zgodbo o
dveh miših (Mestna miš in podeželska miš).
Jezikovno prebujanje (ang. awakening to languages) (v nadaljevanju
JP) vključuje razmeroma veliko število jezikov, tudi tistih, ki se jih v šoli
ne poučuje. Prvotno je bil ta pristop namenjen uvajanju učencev na zgodn-
ji stopnji v jezikovno raznolikost, uporablja pa se lahko tudi na višjih stop-
njah. Pri nas je ta pristop znan iz projekta Vrata v jezike (Fidler, 2004). Pri-
mer ure po pristopu JP: osnovna šola, 2. razred, ura angleščine, poslušanje
pravljice Rdeča kapica v angleščini, preverjanje razumevanja s sličicami.
Sledi poslušanje pravljice, ki jo pripovedujejo učenci, v makedonskem, slo-
venskem, italijanskem in španskem jeziku. Pogovor o razumevanju, občut-
kih, zapomnitvi novih besed, podobnostih in razlikah besed v različnih je-
zikih in podobnosti kultur – ista pravljica v različnih kulturah in jezikih.
Medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki (ang. intercompre-
hension) (v nadaljevanju MR) je pristop, kjer gre za vzporedno primerjanje
dveh ali več jezikov iz iste jezikovne družine (npr. germanske, slovanske,
romanske). V ospredju so sprejemniške spretnosti, torej raven razumeva-
nja in ne nujno aktivnega tvorjenja sorodnega jezika s pomočjo že znane-
ga jezika. Primer ure po pristopu MR: gimnazija, 2. letnik, ura pouka ita-
lijanščine in francoščine v isti učilnici in v timu obeh profesoric. Dijaki na
receptivni ravni razumejo govorne predstavitve izbranih mest v jeziku, ki
se ga ne učijo, vendar je soroden. Analizirajo in primerjajo uporabljene je-
zikovne prvine (skladnja enostavne povedi, raba delnega člena) in besediš-
če v francoščini, italijanščini, angleščini in slovenščini (npr. le monument,
il monumento, the monument, spomenik).
2 Ta in ostali primeri, ki so predstavljeni za ponazoritev določenega pluralističnega
pristopa, so nastali v okviru projekta Jeziki štejejo in so tudi predmet te raziskave.
113
nim jezikom (prav tam, str. 14). V praksi poučevanja se ti pristopi dejansko
lahko tudi prepletajo.
Medkulturni pristop (v nadaljevanju MK) je v metodologiji poučevan-
ja jezikov najbolj uveljavljen in poznan. Gre za obravnavo pojavov, ki se
nanašajo na eno ali več kulturnih območij in primerjavo med njimi, ter
za razvijanje strategij v medkulturnih stikih. Primer ure po medkultur-
nem pristopu2: osnovna šola, 3. razred, ura angleščine, tema kultura pre-
hranjevanja; učenci se v angleščini sprašujejo po svoji najljubši hrani, tako
spoznajo tipično slovensko, madžarsko, avstrijsko, grško, makedonsko, an-
gleško in ameriško jed, tipično jed poimenujejo v izvornem jeziku ter sli-
ko jedi povežejo s sliko zastave države, iz katere jed prihaja. Tako preko ti-
pičnih jezik spoznajo raznolikost držav in kultur. Nato poslušajo zgodbo o
dveh miših (Mestna miš in podeželska miš).
Jezikovno prebujanje (ang. awakening to languages) (v nadaljevanju
JP) vključuje razmeroma veliko število jezikov, tudi tistih, ki se jih v šoli
ne poučuje. Prvotno je bil ta pristop namenjen uvajanju učencev na zgodn-
ji stopnji v jezikovno raznolikost, uporablja pa se lahko tudi na višjih stop-
njah. Pri nas je ta pristop znan iz projekta Vrata v jezike (Fidler, 2004). Pri-
mer ure po pristopu JP: osnovna šola, 2. razred, ura angleščine, poslušanje
pravljice Rdeča kapica v angleščini, preverjanje razumevanja s sličicami.
Sledi poslušanje pravljice, ki jo pripovedujejo učenci, v makedonskem, slo-
venskem, italijanskem in španskem jeziku. Pogovor o razumevanju, občut-
kih, zapomnitvi novih besed, podobnostih in razlikah besed v različnih je-
zikih in podobnosti kultur – ista pravljica v različnih kulturah in jezikih.
Medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki (ang. intercompre-
hension) (v nadaljevanju MR) je pristop, kjer gre za vzporedno primerjanje
dveh ali več jezikov iz iste jezikovne družine (npr. germanske, slovanske,
romanske). V ospredju so sprejemniške spretnosti, torej raven razumeva-
nja in ne nujno aktivnega tvorjenja sorodnega jezika s pomočjo že znane-
ga jezika. Primer ure po pristopu MR: gimnazija, 2. letnik, ura pouka ita-
lijanščine in francoščine v isti učilnici in v timu obeh profesoric. Dijaki na
receptivni ravni razumejo govorne predstavitve izbranih mest v jeziku, ki
se ga ne učijo, vendar je soroden. Analizirajo in primerjajo uporabljene je-
zikovne prvine (skladnja enostavne povedi, raba delnega člena) in besediš-
če v francoščini, italijanščini, angleščini in slovenščini (npr. le monument,
il monumento, the monument, spomenik).
2 Ta in ostali primeri, ki so predstavljeni za ponazoritev določenega pluralističnega
pristopa, so nastali v okviru projekta Jeziki štejejo in so tudi predmet te raziskave.
113
