Page 109 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 109
raznojezične učne ure so s pomočjo referenčnega okvira za pluralistične pristope ...
posameznikov v izobraževanju osrednje mesto (Svet Evropske unije, 2019).
Eden izmed načinov spodbujanja večjezičnosti na ravni EU so tudi v več-
jezičnost usmerjeni projekti v izobraževanju. Primer tega je projekt Jeziki
štejejo, katerega glavni cilj je vzpostavitev modela raznojezičnosti naklo-
njenega učnega okolja v vrtcih in šolah (Projekt Jeziki štejejo, 2021). Model
poleg uporabe učinkovitih učnih pristopov s podporo informacijsko-ko-
munikacijske tehnologije, jezikovnih virov in tehnologij vključuje tudi ra-
zvoj raznojezične kompetence pri posameznikih z namenom vzpostavitve
trajnostnega modela za zagotavljanje aktivne raznojezičnosti vseh delež-
nikov po celotni vertikali izobraževanja (prav tam). Osnovni namen raz-
iskave, ki smo jo izvedli v okviru projekta, je ugotoviti, kako se pri pouku
vseh predmetov na vključenih vzgojno-izobraževalnih ustanovah (v nada-
ljevanju VIZ) s pomočjo Referenčnega okvira za pluralistične pristope k je-
zikom in kulturam (v nadaljevanju ROPP) razvija raznojezična in razno-
kulturna zmožnost učencev oz. dijakov. Pri tem smo izhajali iz praktičnih
primerov večjezičnih učnih ur, ki so bili izvedeni v vrtcih in šolah v pro-
jektu, ter iz teoretičnih izhodišč, ki se nanašajo na opredelitev, razvijanje
in vrednotenje raznojezične in raznokulturne zmožnosti v izobraževanju.
2. Razvoj opredelitve raznojezične in raznokulturne
zmožnosti
Pri razvoju opredelitve in opisa raznojezične in raznokulturne kompeten-
ce izhajamo iz dokumentov Sveta Evrope. Prav zavzemanje za učenje več
jezikov in mirno sobivanje v jezikovno in kulturno raznoliki družbi sta
bili osnovni izhodišči za zasnovo najbolj prepoznavnega dokumenta Sve-
ta Evrope Skupnega evropskega jezikovnega okvira: učenje, poučevanje,
ocenjevanje (v nadaljevanju SEJO) (Svet Evrope, 2001, 2011). Prav SEJO je
tudi uvedel razločevanje med pojmoma večjezičnost in raznojezičnost.
Večjezičnost (ang. multilingualism) pomeni »soobstoj različnih jezikov na
družbeni ali individualni ravni«, raznojezičnost (ang. plurilingualism) pa
»dinamičen jezikovni repertoar, ki ga uporabnik/učenec nenehno širi (Svet
Evrope, 2011, str. 26). Večjezičnost oz. raznojezičnost kot stanje družbe in
posameznika štejemo kot splošno sprejeto družbeno normo, tudi pri pou-
čevanju jezikov.
Raziskave na področju usvajanja oz. učenja več jezikov so namreč po-
kazale, da gre na ravni posameznika za celovito zmožnost, »v katero je
vključena cela vrsta jezikov, ki so mu na voljo« (Svet Evrope, 2011, str. 191).
To spoznanje se razlikuje od prejšnjega, kjer je veljalo, da obstajajo zmož-
109
posameznikov v izobraževanju osrednje mesto (Svet Evropske unije, 2019).
Eden izmed načinov spodbujanja večjezičnosti na ravni EU so tudi v več-
jezičnost usmerjeni projekti v izobraževanju. Primer tega je projekt Jeziki
štejejo, katerega glavni cilj je vzpostavitev modela raznojezičnosti naklo-
njenega učnega okolja v vrtcih in šolah (Projekt Jeziki štejejo, 2021). Model
poleg uporabe učinkovitih učnih pristopov s podporo informacijsko-ko-
munikacijske tehnologije, jezikovnih virov in tehnologij vključuje tudi ra-
zvoj raznojezične kompetence pri posameznikih z namenom vzpostavitve
trajnostnega modela za zagotavljanje aktivne raznojezičnosti vseh delež-
nikov po celotni vertikali izobraževanja (prav tam). Osnovni namen raz-
iskave, ki smo jo izvedli v okviru projekta, je ugotoviti, kako se pri pouku
vseh predmetov na vključenih vzgojno-izobraževalnih ustanovah (v nada-
ljevanju VIZ) s pomočjo Referenčnega okvira za pluralistične pristope k je-
zikom in kulturam (v nadaljevanju ROPP) razvija raznojezična in razno-
kulturna zmožnost učencev oz. dijakov. Pri tem smo izhajali iz praktičnih
primerov večjezičnih učnih ur, ki so bili izvedeni v vrtcih in šolah v pro-
jektu, ter iz teoretičnih izhodišč, ki se nanašajo na opredelitev, razvijanje
in vrednotenje raznojezične in raznokulturne zmožnosti v izobraževanju.
2. Razvoj opredelitve raznojezične in raznokulturne
zmožnosti
Pri razvoju opredelitve in opisa raznojezične in raznokulturne kompeten-
ce izhajamo iz dokumentov Sveta Evrope. Prav zavzemanje za učenje več
jezikov in mirno sobivanje v jezikovno in kulturno raznoliki družbi sta
bili osnovni izhodišči za zasnovo najbolj prepoznavnega dokumenta Sve-
ta Evrope Skupnega evropskega jezikovnega okvira: učenje, poučevanje,
ocenjevanje (v nadaljevanju SEJO) (Svet Evrope, 2001, 2011). Prav SEJO je
tudi uvedel razločevanje med pojmoma večjezičnost in raznojezičnost.
Večjezičnost (ang. multilingualism) pomeni »soobstoj različnih jezikov na
družbeni ali individualni ravni«, raznojezičnost (ang. plurilingualism) pa
»dinamičen jezikovni repertoar, ki ga uporabnik/učenec nenehno širi (Svet
Evrope, 2011, str. 26). Večjezičnost oz. raznojezičnost kot stanje družbe in
posameznika štejemo kot splošno sprejeto družbeno normo, tudi pri pou-
čevanju jezikov.
Raziskave na področju usvajanja oz. učenja več jezikov so namreč po-
kazale, da gre na ravni posameznika za celovito zmožnost, »v katero je
vključena cela vrsta jezikov, ki so mu na voljo« (Svet Evrope, 2011, str. 191).
To spoznanje se razlikuje od prejšnjega, kjer je veljalo, da obstajajo zmož-
109
