Page 111 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 111
raznojezične učne ure so s pomočjo referenčnega okvira za pluralistične pristope ...
la večjezičnost1, ki pomeni »sposobnost ustrezne uporabe različnih jezikov
za učinkovito sporazumevanje« (Svet Evropske unije, 2018, str. 8). Zanjo ve-
ljajo enake spretnosti (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) kot za pi-
smenost (prva ključna kompetenca, prej »sporazumevanje v maternem je-
ziku«), dodane so še medkulturne kompetence (prav tam, str. 8).
Konceptu večjezičnosti oz. raznojezičnosti SEJA so sledili tudi učni
načrti za tuje jezike. Kot temeljni cilj učenja tujih jezikov tako velja razvi-
janje medkulturne sporazumevalne zmožnosti oz. celostne zmožnosti za
medkulturno in medjezikovno komunikacijo (Kač idr., 2016). Cilj učenja
je postati govorec več jezikov in hkrati posrednik med več kulturami. Med
didaktičnimi priporočili se je uveljavil večjezikovni pristop. To pomeni, da
se učitelj pri načrtovanju in poučevanju pouka npr. tujega jezika povezuje
in navezuje na učne načrte slovenščine, drugih (tujih) jezikov in nejezikov-
nih predmetov. Pri usvajanju novega znanja izhaja iz obstoječega znanja je-
zikov in kultur posameznega učenca oz. dijaka. Večjezikovni pristop tudi
pomeni, da je učitelj ne le poznavalec enega jezika in kulture, temveč v svoj
pouk vključi čim več jezikov in kultur. Na ta način daje svojim učencev oz.
dijakom zgled raznojezičnega in raznokulturnega govorca.
Kot rezultat razvojnih projektov Sveta Evrope na področju raznoje-
zičnosti in razno/medkulturnosti so bili ustvarjeni ponazoritveni opi-
sniki za raznojezično in raznokulturno zmožnost ter vključeni v Doda-
tek SEJA (ang. CEFR: Companion Volume) v obliki treh lestvic: opiranje
na raznokulturni repertoar, opiranje na raznojezični repertoar in raznoje-
zično razumevanje (Svet Evrope, 2020, str. 123-128). Izhajajo iz dveh doku-
mentov – Vodnika za razvoj in implementacijo kurikula za raznojezično
in raznokulturno izobraževanje (Beacco idr., 2016) ter Referenčnega okvi-
ra za pluralistične pristope k jezikom in kulturam (v nadaljevanju ROPP)
(ang. FREPA, fr. CARAP) (Candelier idr., 2012). V nadaljevanju podrobneje
predstavimo ta okvir in njegovo vlogo pri razvijanju raznojezične in razno-
kulturne zmožnosti, saj je vključen v analizo raznojezičnih praks v projek-
tu Jeziki štejejo.
3. Vloga ROPPA pri razvijanju raznojezične in raznokulturne
zmožnosti
Osnovni namen ROPPA je spodbujanje raznojezičnega, večjezičnega in
medkulturnega izobraževanja v jezikovno in kulturno pestrem okolju
1 Za izraz večjezičnost in ne za raznojezičnost so se odločili zato, ker nekateri jeziki te
distinkcije (več- oz. raz-) ne morejo izraziti (Svet Evropske unije, 2018, str. 8).
111
la večjezičnost1, ki pomeni »sposobnost ustrezne uporabe različnih jezikov
za učinkovito sporazumevanje« (Svet Evropske unije, 2018, str. 8). Zanjo ve-
ljajo enake spretnosti (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) kot za pi-
smenost (prva ključna kompetenca, prej »sporazumevanje v maternem je-
ziku«), dodane so še medkulturne kompetence (prav tam, str. 8).
Konceptu večjezičnosti oz. raznojezičnosti SEJA so sledili tudi učni
načrti za tuje jezike. Kot temeljni cilj učenja tujih jezikov tako velja razvi-
janje medkulturne sporazumevalne zmožnosti oz. celostne zmožnosti za
medkulturno in medjezikovno komunikacijo (Kač idr., 2016). Cilj učenja
je postati govorec več jezikov in hkrati posrednik med več kulturami. Med
didaktičnimi priporočili se je uveljavil večjezikovni pristop. To pomeni, da
se učitelj pri načrtovanju in poučevanju pouka npr. tujega jezika povezuje
in navezuje na učne načrte slovenščine, drugih (tujih) jezikov in nejezikov-
nih predmetov. Pri usvajanju novega znanja izhaja iz obstoječega znanja je-
zikov in kultur posameznega učenca oz. dijaka. Večjezikovni pristop tudi
pomeni, da je učitelj ne le poznavalec enega jezika in kulture, temveč v svoj
pouk vključi čim več jezikov in kultur. Na ta način daje svojim učencev oz.
dijakom zgled raznojezičnega in raznokulturnega govorca.
Kot rezultat razvojnih projektov Sveta Evrope na področju raznoje-
zičnosti in razno/medkulturnosti so bili ustvarjeni ponazoritveni opi-
sniki za raznojezično in raznokulturno zmožnost ter vključeni v Doda-
tek SEJA (ang. CEFR: Companion Volume) v obliki treh lestvic: opiranje
na raznokulturni repertoar, opiranje na raznojezični repertoar in raznoje-
zično razumevanje (Svet Evrope, 2020, str. 123-128). Izhajajo iz dveh doku-
mentov – Vodnika za razvoj in implementacijo kurikula za raznojezično
in raznokulturno izobraževanje (Beacco idr., 2016) ter Referenčnega okvi-
ra za pluralistične pristope k jezikom in kulturam (v nadaljevanju ROPP)
(ang. FREPA, fr. CARAP) (Candelier idr., 2012). V nadaljevanju podrobneje
predstavimo ta okvir in njegovo vlogo pri razvijanju raznojezične in razno-
kulturne zmožnosti, saj je vključen v analizo raznojezičnih praks v projek-
tu Jeziki štejejo.
3. Vloga ROPPA pri razvijanju raznojezične in raznokulturne
zmožnosti
Osnovni namen ROPPA je spodbujanje raznojezičnega, večjezičnega in
medkulturnega izobraževanja v jezikovno in kulturno pestrem okolju
1 Za izraz večjezičnost in ne za raznojezičnost so se odločili zato, ker nekateri jeziki te
distinkcije (več- oz. raz-) ne morejo izraziti (Svet Evropske unije, 2018, str. 8).
111
