Page 99 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 99
stališča univer zitetnih študentov do orodij za poučevanje na daljavo ...
začnejo v šolah z večjim številom manj privilegiranih učencev in se mor-
da tudi bolj zavedajo pomena tehnologij in njihovega hitrega razvoja, s tem
pa se želijo nenehno izpopolnjevati na tem področju. V primeru razlik po
spolu izpostavljamo raziskavo Liawa in H.-M. Huang (2011), ki ugotavlja-
ta, da imajo študentje več in pozitivnejše izkušnje z učenjem s pomočjo di-
gitalnih orodij v primerjavi s študentkami, čeprav imajo oboji enak dostop
do omenjenih tehnologij, pri čemer avtorici poudarjata, da imajo študen-
tje v primerjavi s študentkami manj zadržkov do uporabe tehnologij. Štu-
dentke imajo po A. Colley (2003) drugačen odnos do digitalnih orodij in
jih uporabljajo bolj za produktivno delo, medtem ko jih po Giacquintu et al.
(1993) in po S. Singh (2001) študentje uporabljajo z manj zadržkov ter veli-
kokrat za druge namene (igre ipd.). Raziskava ni pokazala razlik v stališčih
do uporabe digitalnih orodij po spolu med študenti in študentkami. Ome-
njamo še raziskavo D. Keržič et al. (2021), v kateri so avtorji na vzorcu 500
študentov in študentk iz 10 držav med drugim ugotovili, da so v stališčih
študentov do dela na daljavo pomembne razlike v primeru kvalitete učnega
e-okolja in ne v primeru spola študentov.
Pri analiziranju podatkov in pri interpretiranju rezultatov, pridoblje-
nih z našo raziskavo, smo se naslanjali na literaturo, ki so jo strokovnjaki
in praktiki spisali v času zadnjih dveh let, odkar je pandemija SARS-CoV-2
posegla v vsakdanje navade in delo vseh deležnikov v pedagoških proce-
sih, vendar pa ne moremo obiti tudi starejše literature, ki obravnava sta-
lišča do poučevanja na daljavo in nastaja že zadnjih 40 let. O tej temi sta
obširneje pisali B. Mitchell in I. Geva-May (2009), ki sta navajali nekatere
starejše raziskave stališč do uvajanja poučevanja na daljavo v visokem šol-
stvu. Avtorji so večinoma pisali o odporu do uvajanja poučevanja na dalja-
vo, in sicer predvsem zaradi razhajanja v stališčih do ciljev tistih, ki orga-
nizirajo poučevanje na daljavo, in tistih, ki naj bi tako poučevanje izvedli
(Matland, 1995). Novejše raziskave stališč deležnikov v procesu poučevanja
in učenja na daljavo, ki so bile izvedene ravno v času izključnega dela na
daljavo v pandemijskem obdobju (Gradišek in Polak, 2021), navajajo, da so
študentje poučevanje na daljavo dojemali kot ne prestresno. Takšnega po-
uka naj ne bi jemali kot prezahtevnega, to pa predvsem zaradi lastne ne-
aktivnosti oz. premajhne aktivnosti (ibid.: 305). Vendar pa, kot zapiše Ali
(2020), so za uspešno poučevanje in učenje na daljavo pomembna pozitiv-
na stališča tako predavateljev in študentov do digitalnih tehnologij pri delu
na daljavo kot tudi splošna mnenja ter stališča študentov do lastnega uče-
nja in motivacije pri tem. Ravno novodobni študenti naj bi bili dokaj vešči
99
začnejo v šolah z večjim številom manj privilegiranih učencev in se mor-
da tudi bolj zavedajo pomena tehnologij in njihovega hitrega razvoja, s tem
pa se želijo nenehno izpopolnjevati na tem področju. V primeru razlik po
spolu izpostavljamo raziskavo Liawa in H.-M. Huang (2011), ki ugotavlja-
ta, da imajo študentje več in pozitivnejše izkušnje z učenjem s pomočjo di-
gitalnih orodij v primerjavi s študentkami, čeprav imajo oboji enak dostop
do omenjenih tehnologij, pri čemer avtorici poudarjata, da imajo študen-
tje v primerjavi s študentkami manj zadržkov do uporabe tehnologij. Štu-
dentke imajo po A. Colley (2003) drugačen odnos do digitalnih orodij in
jih uporabljajo bolj za produktivno delo, medtem ko jih po Giacquintu et al.
(1993) in po S. Singh (2001) študentje uporabljajo z manj zadržkov ter veli-
kokrat za druge namene (igre ipd.). Raziskava ni pokazala razlik v stališčih
do uporabe digitalnih orodij po spolu med študenti in študentkami. Ome-
njamo še raziskavo D. Keržič et al. (2021), v kateri so avtorji na vzorcu 500
študentov in študentk iz 10 držav med drugim ugotovili, da so v stališčih
študentov do dela na daljavo pomembne razlike v primeru kvalitete učnega
e-okolja in ne v primeru spola študentov.
Pri analiziranju podatkov in pri interpretiranju rezultatov, pridoblje-
nih z našo raziskavo, smo se naslanjali na literaturo, ki so jo strokovnjaki
in praktiki spisali v času zadnjih dveh let, odkar je pandemija SARS-CoV-2
posegla v vsakdanje navade in delo vseh deležnikov v pedagoških proce-
sih, vendar pa ne moremo obiti tudi starejše literature, ki obravnava sta-
lišča do poučevanja na daljavo in nastaja že zadnjih 40 let. O tej temi sta
obširneje pisali B. Mitchell in I. Geva-May (2009), ki sta navajali nekatere
starejše raziskave stališč do uvajanja poučevanja na daljavo v visokem šol-
stvu. Avtorji so večinoma pisali o odporu do uvajanja poučevanja na dalja-
vo, in sicer predvsem zaradi razhajanja v stališčih do ciljev tistih, ki orga-
nizirajo poučevanje na daljavo, in tistih, ki naj bi tako poučevanje izvedli
(Matland, 1995). Novejše raziskave stališč deležnikov v procesu poučevanja
in učenja na daljavo, ki so bile izvedene ravno v času izključnega dela na
daljavo v pandemijskem obdobju (Gradišek in Polak, 2021), navajajo, da so
študentje poučevanje na daljavo dojemali kot ne prestresno. Takšnega po-
uka naj ne bi jemali kot prezahtevnega, to pa predvsem zaradi lastne ne-
aktivnosti oz. premajhne aktivnosti (ibid.: 305). Vendar pa, kot zapiše Ali
(2020), so za uspešno poučevanje in učenje na daljavo pomembna pozitiv-
na stališča tako predavateljev in študentov do digitalnih tehnologij pri delu
na daljavo kot tudi splošna mnenja ter stališča študentov do lastnega uče-
nja in motivacije pri tem. Ravno novodobni študenti naj bi bili dokaj vešči
99
